Evropa se tudi v zadnjih letih sooča z resnim problemom trgovine z ljudmi. Novi podatki kažejo, da je bilo v zadnjih 20 letih na celini zabeleženih več deset tisoč primerov, pri čemer strokovnjaki opozarjajo, da dejansko število žrtev verjetno precej presega uradne statistike.
Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je bilo v Evropi med letoma 2002 in 2022 identificiranih več kot 39.000 primerov trgovine z ljudmi. Večina žrtev so odrasli – približno 85 odstotkov –, najpogosteje stari med 30 in 38 let. Okoli 15 odstotkov žrtev so bili otroci.
Na svetovni ravni so statistike še višje. Identificiranih je bilo več kot 125.000 odraslih žrtev in okoli 30.000 otrok. Strokovnjaki opozarjajo, da številni primeri ostajajo neprijavljeni ali neodkriti, zato naj bi bile dejanske razsežnosti problema precej večje.
Po podatkih, ki jih povzema Euronews, so bile žrtve v Evropi najpogosteje iz več držav vzhodne Evrope. Največ jih je bilo iz Ukrajine – več kot 19.000. Sledita Moldavija z več kot 10.000 primeri in Belorusija z več kot 4.000 žrtvami.
Vojna in razseljevanje sta po ocenah strokovnjakov dodatno povečala tveganje za trgovino z ljudmi. Strokovnjakinja za boj proti trgovini z ljudmi Julija Sačenko je opozorila, da konflikti ustvarjajo pogoje, v katerih se takšne oblike kriminala lažje širijo.
Po njenih besedah so bile v zadnjih štirih letih vojne v državah, ki mejijo na Ukrajino, identificirane tudi nove žrtve trgovine z ljudmi.
Prisilno delo in spolno izkoriščanje
Ženske predstavljajo več kot tri petine vseh žrtev, kar pomeni približno dvakrat več kot moških. Med identificiranimi žrtvami je bilo tudi 27 transspolnih oseb.
Primeri trgovine z ljudmi so bili zabeleženi v 69 evropskih državah. Največ identificiranih žrtev je bilo v Ukrajini in Moldaviji.
Skoraj polovica žrtev je bila izkoriščana eno leto ali manj, približno tretjina pa od enega do dveh let.
Najpogostejša oblika izkoriščanja je prisilno delo. Približno polovica žrtev je bila prisiljena delati predvsem v gradbeništvu in kmetijstvu. Druga pogosta oblika je spolno izkoriščanje, ki je prizadelo skoraj polovico žrtev, pogosto v obliki prisilne prostitucije ali produkcije pornografskih vsebin.
Storilci za nadzor nad žrtvami pogosto uporabljajo kombinacijo psihičnega pritiska, fizičnega nasilja in spolnega izkoriščanja. Med pogostimi metodami so tudi omejevanje dostopa do denarja, nadzor nad gibanjem ter odvzem zdravstvene oskrbe.
Večina storilcev žrtvam ni bila osebno blizu. Po podatkih IOM so med najpogostejšimi storilci posredniki dela, izvajalci, formalni delodajalci ter tihotapci ljudi, medtem ko družinski člani ali partnerji predstavljajo le majhen delež primerov.
