Vlada je na današnji seji prerazporedila 133 milijonov evrov pravic porabe z namenom izboljšanja javnofinančnega salda, podaljšala začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko ter v razvojni načrt države vključila projekt subvencioniranja baterijskih hranilnikov električne energije za podjetja.
Po navedbah vlade naj bi kombinacija prerazporeditev, višjih davčnih prihodkov in nižjih odhodkov zdravstvene blagajne omogočila, da bo letošnji primanjkljaj sektorja država ostal pri načrtovanih 2,9 odstotka BDP. Skupni učinek ukrepov na saldo državnega proračuna ocenjujejo na 370 milijonov evrov izboljšanja.
Največji del prerazporeditev bo izveden na obrambnem in infrastrukturnem področju. Ministrstvo za obrambo in Generalštab Slovenske vojske bosta zaradi nižje porabe za opremljanje, infrastrukturo in modernizacijo vojske prerazporedila 75 milijonov evrov na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, kjer bodo sredstva namenjena predvsem za plače zaposlenih v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom.
Dodatnih 58 milijonov evrov bo prerazporejenih na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izplačila starševskih nadomestil. Največji delež tega zneska, 30 milijonov evrov, prihaja iz Direkcije RS za infrastrukturo, ki bo zmanjšala porabo pri gradnji državnih cest in železniški infrastrukturi.
Nadzor na meji do decembra 2026
Vlada je obenem odločila, da bo začasni ponovni nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko podaljšan še za šest mesecev, do vključno 21. decembra 2026. Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je naložila, da o podaljšanju obvesti države članice EU, Evropski parlament, Svet EU in Evropsko komisijo.
Kot razlog navajajo nestabilne varnostne razmere v širši regiji, nadaljevanje vojne v Ukrajini, hibridne grožnje, dezinformacijske kampanje ter razmere na Bližnjem vzhodu. Vlada opozarja tudi na čezmejno delovanje kriminalnih mrež, nezakonite migracijske tokove in zlorabe transportnih poti.
Do 45 odstotkov subvencije za baterijske hranilnike
V razvojni načrt države za obdobje 2026–2029 je vlada vključila tudi projekt »Baterijski hranilniki električne energije-podjetja«, namenjen sofinanciranju investicij podjetij v sisteme za shranjevanje električne energije.
Projekt je ocenjen na nekaj več kot 22 milijonov evrov, od tega bo deset milijonov evrov zagotovljenih iz Sklada za podnebne spremembe, preostanek pa bodo prispevala podjetja sama. Po ocenah vlade bi lahko do spodbud prišlo med 300 in 500 podjetij.
Višina nepovratne finančne spodbude bo omejena na največ 45 odstotkov upravičenih stroškov oziroma največ 225 evrov na kilovatno uro kapacitete hranilnika. Projekt naj bi prispeval k večji uporabi obnovljivih virov energije, zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv ter razogljičenju gospodarstva.
