Slaba prehrana se pogosto ne pokaže le na telesni teži ali prebavi, temveč precej hitro tudi na ravni energije, zbranosti in jasnosti razmišljanja. Utrujenost in t. i. možganska megla – občutek počasnega mišljenja, slabše koncentracije in mentalne otopelosti – sta med najpogostejšimi znaki, da telo in možgani ne dobivajo tistega, kar potrebujejo za normalno delovanje.
Čeprav predstavljajo le približno 2 odstotka telesne teže, porabijo okoli 20 odstotkov celotne energije. Njihovo delovanje je močno odvisno od stalnega in stabilnega dotoka glukoze, vitaminov, mineralov in esencialnih maščob. Ko je prehrana neuravnotežena, preskromna ali preveč enolična, se to najprej pokaže prav pri kognitivnih funkcijah.
Pogosta nihanja krvnega sladkorja, ki so značilna za prehrano z veliko rafiniranih ogljikovih hidratov in sladkorjev, vodijo v kratkotrajne sunke energije, ki jim hitro sledi padec. Ta se kaže kot zaspanost, razdražljivost in občutek, da misli niso več ostre.
Pomanjkanje ključnih hranil
Možganska megla je pogosto povezana s pomanjkanjem določenih mikrohranil. Železo, vitamini skupine B, magnezij in omega-3 maščobne kisline imajo pomembno vlogo pri prenosu živčnih signalov in tvorbi nevrotransmiterjev. Če jih v prehrani kronično primanjkuje, se živčni sistem odzove z upočasnjenim delovanjem.
Pomanjkanje vitamina B12 ali folata se lahko kaže kot slabša koncentracija, težave s spominom in splošna mentalna utrujenost. Podobno velja za pomanjkanje železa, ki zmanjšuje oskrbo možganov s kisikom, kar neposredno vpliva na budnost in zbranost.
Vpliv vnetij in predelane hrane
Prehrana, bogata z visoko predelanimi živili, nasičenimi maščobami in aditivi, spodbuja nizko stopnjo kroničnega vnetja v telesu. Takšno vnetje ne ostane omejeno le na prebavni sistem, temveč vpliva tudi na možgane. Vnetni procesi lahko motijo komunikacijo med živčnimi celicami, kar se kaže kot počasnejše razmišljanje in slabša mentalna jasnost.
Ob tem ima pomembno vlogo tudi črevesje. Slaba prehrana poruši ravnovesje črevesne mikrobiote, ki je tesno povezana z delovanjem možganov prek t. i. osi črevesje–možgani. Ko je ta povezava motena, se to lahko odrazi tudi v slabšem razpoloženju in kognitivni utrujenosti.
Premalo beljakovin in maščob
Beljakovine so vir aminokislin, iz katerih telo tvori nevrotransmiterje, kot so serotonin, dopamin in noradrenalin. Če jih je v prehrani premalo, možgani težje uravnavajo razpoloženje, motivacijo in zbranost. Podobno velja za zdrave maščobe, zlasti omega-3, ki so gradniki celičnih membran v možganih.
Prehrana, ki temelji predvsem na hitro prebavljivih ogljikovih hidratih, brez zadostnih beljakovin in maščob, tako pogosto vodi v občutek mentalne izpraznjenosti.
Pomembno je poudariti, da utrujenost in možganska megla nista nujno posledica prenizkega energijskega vnosa. Telo lahko dobi dovolj ali celo preveč kalorij, a hkrati premalo kakovostnih hranil. Takšno „skrito pomanjkanje“ se pogosto kaže prav kot kronična utrujenost, ki je ne odpravita ne počitek ne spanec.
Možganska megla je zato pogosto signal, da prehrana ne podpira optimalnega delovanja živčnega sistema. Gre za opozorilo, da telo deluje na rezervah, kar se najprej pokaže tam, kjer so zahteve največje – v možganih.
