Zaprtje Hormuške ožine po zaostritvi razmer v Perzijskem zalivu povzroča enega največjih pretresov v globalnih dobavnih verigah hrane, energije in gnojil v zadnjih letih. Generalni direktor Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Qu Dongyu je na zasedanju Sveta FAO opozoril, da bi lahko posledice hitro prerasle v širšo krizo prehranske varnosti.
»Mir in stabilnost sta predpogoja za prehransko varnost, pravica do hrane pa osnovna človekova pravica,« je poudaril Qu in opozoril, da zaprtje ključnih pomorskih poti sproža verižne učinke v agroživilskih sistemih po svetu.
Hormuška ožina je eden najpomembnejših energetskih koridorjev na svetu. V običajnih razmerah skozi njo dnevno prepeljejo približno 20 milijonov sodčkov nafte, kar predstavlja četrtino svetovne pomorske trgovine z nafto, poleg tega pa tudi velike količine utekočinjenega zemeljskega plina in gnojil. Po izbruhu krize se je promet tankerjev zmanjšal za več kot 90 odstotkov, kar pomeni dejansko zaprtje ene ključnih svetovnih arterij.
Skok cen gnojil in tveganje za pridelke
Najhitreje se posledice kažejo na trgu gnojil. Cene granulirane sečnine z Bližnjega vzhoda so se v enem tednu zvišale za skoraj 20 odstotkov. Do sredine aprila so se v Združenih državah Amerike podražile za 52 odstotkov, v Braziliji pa za 60 odstotkov.
Po ocenah FAO se vsak mesec zamakne med 1,5 in 3 milijoni ton trgovine z gnojili, kar neposredno ogroža pravočasno uporabo v ključnih setvenih obdobjih. »Koledar pridelkov je ključen. Uporaba gnojil mora biti natančno usklajena s setvijo, ki je ni mogoče zamakniti brez trajnih izgub pridelka,« je opozoril Qu.
Države z visoko uvozno odvisnostjo so med najbolj izpostavljenimi. Bangladeš denimo iz Perzijskega zaliva uvozi 53 odstotkov gnojil, Iran pa je močno odvisen od uvoza pšenice in koruze.
Učinek se prenaša na cene hrane in gospodinjstva
FAO izpostavlja štiri glavne kanale, prek katerih kriza vpliva na svetovno prehransko varnost. Prvi so motnje v uvozu hrane, saj so zalivske države od 70 do 90 odstotkov odvisne od uvoza osnovnih živil. Drugi je rast cen energije, ki se neposredno preliva v višje stroške hrane za potrošnike.
Tretji učinek so nižje marže kmetov zaradi dražjih vhodnih surovin, kar lahko zmanjša prihodnje donose. Četrti pa je upad nakazil iz zalivskih držav, kar dodatno pritiska na gospodinjstva v Južni in Jugovzhodni Aziji ter Afriki.
Posledice so že vidne. V Libanonu se približno 874.000 ljudi sooča z akutno prehransko negotovostjo, v Jemnu pa več kot 17 milijonov ljudi.
Ključnih naslednjih 90 dni
FAO opozarja, da bodo odločilni predvsem naslednji trije meseci. Med nujnimi ukrepi izpostavlja vzpostavitev alternativnih trgovinskih poti, okrepljeno spremljanje trgov, izogibanje izvoznim omejitvam za energijo in gnojila ter finančno podporo kmetom.
Srednjeročno organizacija vidi rešitev v diverzifikaciji dobavnih virov in dodatni podpori ranljivim državam, dolgoročno pa v prehodu na trajnostno kmetijstvo in večjih naložbah v obnovljive vire energije.
FAO je že aktiviral več ukrepov: spremljanje ladijskega prometa in cen prevoza v realnem času, usklajevanje strateških rezerv z državami Perzijskega zaliva, modeliranje alternativnih transportnih poti ter prednostno usmerjanje gnojil v države z nizkimi dohodki.
»Imamo tehnično znanje, zdaj potrebujemo vire za ukrepanje, preden bo zaprtje imelo katastrofalen vpliv na prehransko varnost,« je opozoril Qu in dodal, da zgodovina ne sodi organizacij po opozorilih, temveč po preprečenem trpljenju.
