Združene države so sporočile, da se premirje v Gazi pomika v drugo fazo, ki naj bi vključevala razorožitev Hamasa, začetek obsežne obnove ter vzpostavitev začasne palestinske uprave, sestavljene iz strokovnjakov, ki bi pod ameriškim nadzorom vodili vsakodnevno delovanje območja.
Odposlanec predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod Steve Witkoff je v objavi na omrežju X zapisal, da se sporazum, dosežen po skoraj dveh letih spopadov med Izraelom in Hamasom, širi iz faze prekinitve ognja v fazo politične in varnostne preureditve Gaze. „Začenjamo drugo fazo predsednikovega 20-točkovnega načrta, ki prehaja od premirja k demilitarizaciji, tehnokratskemu upravljanju in obnovi,“ je zapisal.
Po njegovih navedbah je cilj končati dolgoletno oblast Hamasa v Gazi in območje postopno prenesti pod upravo, ki bi jo vodili nepolitični strokovnjaki, odgovorni za javne storitve, infrastrukturo in civilno upravo. Kdo natančno bo sestavljal novo prehodno strukturo, za zdaj ni znano, prav tako niso bili objavljeni podrobni mehanizmi nadzora in financiranja.
Posredniki podprli oblikovanje novega odbora
Posrednice pri pogajanjih o premirju, Egipt, Turčija in Katar, so v skupni izjavi pozdravile napoved o oblikovanju upravnega odbora in sporočile, da naj bi ga vodil Ali Shaath, nekdanji namestnik ministra v Palestinski oblasti. Po dostopnih podatkih gre za inženirja in strokovnjaka za gospodarski razvoj ter obnovo, ki je sodeloval pri več mednarodnih razvojnih projektih.
V izjavi so posrednice poudarile, da ustanovitev odbora pomeni pomemben korak za izboljšanje humanitarnih razmer na območju, kjer po več mesecih vojne ostajajo močno poškodovana infrastruktura, zdravstveni sistem in oskrbovalne verige.
Talci in obveznosti iz prve faze
Witkoff je obenem poudaril, da ZDA pričakujejo, da bo Hamas v okviru obveznosti iz sporazuma nemudoma izročil še zadnjega mrtvega talca. V prvi fazi premirja je Hamas izpustil vse žive talce razen enega v zameno za izpustitev več sto Palestincev iz izraelskih zaporov.
Premirje je začelo veljati oktobra in je večinoma ustavilo intenzivne spopade, čeprav so se občasni incidenti nadaljevali. Sporazum je zasnovan kot trifazni proces, pri čemer naj bi druga faza pomenila prehod od zgolj varnostnega dogovora k dolgoročnejši politični ureditvi območja.
Varnostni in politični izzivi ostajajo odprti
Kljub napovedi nove faze ostaja več ključnih vprašanj nerešenih. Med najobčutljivejšimi je razorožitev Hamasa, ki v sporazumu ni podrobno razdelana, ter morebitna vloga mednarodnih varnostnih sil, ki bi nadzorovale izvajanje dogovorov in preprečevale ponovne izbruhe nasilja.
Predvidena začasna uprava naj bi delovala pod nadzorom širšega političnega telesa, imenovanega „Odbor za mir“, ki naj bi ga vodil predsednik Trump, vendar njegovi člani za zdaj niso bili javno imenovani. Uprava bi bila odgovorna za vsakodnevno delovanje območja, kjer živi več kot 2 milijona ljudi, v razmerah, ki jih mednarodne organizacije opisujejo kot humanitarno izjemno zahtevne.
Združeni narodi ocenjujejo, da bo celovita obnova Gaze zahtevala več kot 50 milijard dolarjev, proces pa naj bi trajal več let. Doslej je bilo javno potrjenih relativno malo konkretnih finančnih zavez za rekonstrukcijo.
Poleg financiranja ostaja odprto tudi vprašanje, kako hitro in učinkovito bo mogoče prevzeti upravljanje osnovnih javnih storitev po skoraj dveh desetletjih oblasti Hamasa in po več zaporednih konfliktih z Izraelom, ki so močno prizadeli upravne in logistične zmogljivosti območja.
