Napetosti na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo tudi po skoraj dveh tednih spopadov, medtem ko diplomatska prizadevanja v Združenih narodih še niso prinesla vidnega preboja. Konflikt med Iranom, Združenimi državami in Izraelom se medtem širi tudi na druge države v regiji, kar povečuje skrb mednarodne skupnosti zaradi možnih posledic za svetovno varnost in gospodarstvo.
Varnostni svet Združenih narodov je v sredo sprejel resolucijo, s katero Iran poziva k takojšnji ustavitvi napadov na države Perzijskega zaliva. Dokument opozarja, da takšne vojaške operacije kršijo mednarodno pravo in predstavljajo resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti.
Resolucija zahteva prenehanje napadov na Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in Jordanijo. Sprejeta je bila s 13 glasovi za, medtem ko sta se Rusija in Kitajska glasovanja vzdržali.
Po poročanju Euronews sta obe državi menili, da je besedilo preveč enostransko. Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je poudaril, da resolucija ne omenja napadov Združenih držav in Izraela na Iran konec februarja, ki so sprožili sedanje vojaško stopnjevanje. Tak pristop po njegovih besedah zabriše vzrok in posledico ter daje vtis, da je Iran konflikt začel brez povoda.
Podobno stališče je izrazil tudi kitajski predstavnik pri ZN Fu Cong, ki je dejal, da so med pogajanji poskušali v dokument vključiti tudi omembo začetnih napadov na Iran, vendar končna različica tega ni vsebovala.
Hormuška ožina pod pritiskom
V resoluciji so članice Varnostnega sveta posebej opozorile na nevarnost motenj ladijskega prometa skozi Hormuško ožino. Gre za eno najpomembnejših pomorskih poti na svetu, saj skozi njo poteka velik del izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina iz držav Perzijskega zaliva.
Zaradi vojne je ožina v zadnjih dneh postala eno ključnih žarišč napetosti. Iran trdi, da so njegovi napadi v regiji usmerjeni predvsem proti ameriškim vojaškim objektom, vendar so bili po poročilih prizadeti tudi civilni objekti, vključno z energetskimi objekti in hoteli.
Napadi na infrastrukturo v državah Perzijskega zaliva so dodatno povečali zaskrbljenost zaradi stabilnosti svetovne oskrbe z energenti in varnosti pomorskega prometa.
Novi spopadi med Izraelom in Hezbolahom
Vojaške operacije se nadaljujejo tudi na severni fronti konflikta. Libanonsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, je sporočilo, da je proti severu Izraela izstrelilo več deset raket. Skupina je navedla, da gre za odgovor na izraelske napade na libanonska mesta in južna predmestja Bejruta.
Izraelska vojska je potrdila nove napade na položaje Hezbolaha, med drugim na območju južnega Bejruta, kjer naj bi bili zadeti objekti, povezani z vojaško infrastrukturo gibanja.
Medtem so se pojavile tudi ostre politične izjave iz Teherana. Eden od vojaških svetovalcev iranskega vodstva je ameriškega predsednika Donalda Trumpa ostro napadel in ga označil za „najbolj pokvarjenega ameriškega predsednika“. Ob tem je ponovil tudi dolgoletne iranske grožnje o uničenju Izraela.
Washington razmišlja o uporabi naftnih rezerv
V Washingtonu se medtem pripravljajo na morebitne gospodarske posledice konflikta. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bi lahko Združene države v omejenem obsegu posegle po strateških naftnih rezervah, če bi vojna povzročila večje motnje na energetskih trgih.
Po njegovih besedah bi takšna poteza lahko pomagala ublažiti pritisk na cene nafte in stabilizirati razmere na svetovnih trgih.
Spopadi na Bližnjem vzhodu se sicer nadaljujejo že skoraj dva tedna. Konflikt se je začel konec februarja po napadih Združenih držav in Izraela na Iran, od takrat pa se je razširil na več držav v regiji ter pritegnil tudi libanonsko gibanje Hezbolah.
