Minister za finance Andrej Šircelj je na izredni seji državnega zbora predstavil predloga proračunov za leti 2027 in 2028, ki po njegovih besedah temeljita na varnosti, stabilnosti in predvidljivosti. Napovedal je več naložb, postopno zmanjševanje primanjkljaja in razbremenitev dela, ki je vlada ne namerava financirati z novimi davki.
“Proračuna nista obljube, ki jih ne bi mogli izpolniti. Kažeta smer manj primanjkljaja, padajoč delež dolga, več naložb in nižje breme na delo,” je poudaril Andrej Šircelj. Kot poroča STA, je dediščino prejšnje vlade ocenil kot slabo, predvsem zaradi povečevanja izdatkov za plače, druge osebne prejemke in druge odhodke brez pravega nadzora.
“To bomo popravili s proračunoma za prihodnji dve leti,” je dejal. Med podedovanimi težavami je navedel tudi zamude pri črpanju evropskih sredstev in razkorak med zavezami na področju obrambe.
Več naložb, v letu 2028 nižji primanjkljaj
Za leto 2027 vlada načrtuje približno 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Predvideni primanjkljaj znaša 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
V letu 2028 naj bi prihodki dosegli 17,7 milijarde evrov, odhodki pa ostali pri približno 19,4 milijarde evrov. Po ministrovih besedah se bo primanjkljaj zmanjšal za skoraj 600 milijonov evrov, primanjkljaj brez obresti pa se bo več kot prepolovil.
Višji primanjkljaj v letu 2027 v primerjavi z letošnjim Andrej Šircelj pripisuje predvsem naložbam. “Investicijski odhodki države rastejo za več kot 800 milijonov evrov. Država, ki se zadolži za naložbe, ki bodo služile desetletja, ravna drugače kot država, ki se zadolžuje za tekočo porabo,” je dejal.
Naložbe bodo med drugim usmerjene v obrambo, železnice in ceste, okolje, obnovo po naravnih nesrečah ter znanost.
Uskladitev dohodnine in napoved razbremenitve dela
Davčni prihodki naj bi leta 2027 znašali 14,2 milijarde evrov, kar je pet odstotkov več kot letos. Največ bo prispeval davek na dodano vrednost, sledila bosta dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb. Vlada hkrati načrtuje manj prihodkov od trošarin, predvsem pri energentih, in za 92,5 milijona evrov nižja vplačila dividend.
Predlog zakona o izvrševanju proračunov predvideva uskladitev dohodninskih olajšav in dohodninske lestvice z rastjo cen. “S tem preprečujemo, da bi inflacija tiho povečevala davčno breme ljudi,” je pojasnil minister.
Ob napovedi dodatne razbremenitve dela je izpostavil prispevke za socialno varnost. “Razbremenitve dela ne bomo financirali z novimi davki, tudi ne z davkom na nepremičnine, ampak z rastjo in učinkovitostjo,” je poudaril.
Napovedal je tudi predlog štiriletnega proračunskega cikla z zgornjo mejo rasti izdatkov, ki ne bi smela presegati ciljne inflacije. Proračunski uporabniki bi lahko neporabljena sredstva prenesli, vendar le ob pogoju, da se letni primanjkljaj ne poveča. “Tako odpravljamo spodbudo za decembrsko trošenje,” je dejal.
Okvir za plače in strogo izvrševanje proračuna
Andrej Šircelj je poudaril, da predlog zakona o izvrševanju proračunov ne določa linearnega znižanja števila zaposlenih v javnem sektorju, določa pa okvir za plače in druge izdatke. Rast izdatkov za zaposlene so po njegovih besedah omejili po primerljivem načelu pri vseh proračunskih uporabnikih.
“S tem določamo okvir, v katerem mora vsak predstojnik organizirati delo z racionalizacijo, boljšo organizacijo in digitalizacijo procesov,” je pojasnil.
Ker je prostora za nepredvidene izdatke manj, je napovedal strogo izvrševanje proračuna. Opozoril je tudi na povečevanje stroškov dolga: “To pa ni razlog za sproščenost, saj odhodki za obresti rastejo, obresti so v letu 2028 najhitreje rastoča večja postavka proračuna.”
Sredstva za obrambo in zagotavljanje pokojnin
Za obrambne izdatke vlada predvideva 1,9 milijarde evrov v letu 2027 in 2,2 milijarde evrov v letu 2028. Minister je ob tem poudaril tudi pomen socialne varnosti.
“Pokojnine so zagotovljene, pravice, ki jih določa zakon, bodo izpolnjene,” je zagotovil. Za dolgoročno vzdržnost pokojnin je napovedal ustanovitev demografskega sklada, na katerega bi vlada prenesla državno premoženje.
Med ključnimi izzivi je izpostavil produktivnost in prepočasno izboljševanje konkurenčnosti gospodarstva. “Brez produktivnosti ni višjih plač in brez uspešnega gospodarstva ni socialne države,” je poudaril Andrej Šircelj.
