Vlada za leti 2026 in 2027 načrtuje po 18,4 milijarde evrov proračunskih odhodkov, leta 2028 pa že 19,1 milijarde evrov. Glede na primerljivi sprejeti proračun za leto 2027 se skupni okvir povečuje za skoraj 309 milijonov evrov. Skoraj štiri petine tega neto povečanja predstavlja višji razrez za obrambo. Nekateri resorji, med njimi zdravstvo ter demografija, družina in socialne zadeve, imajo za leto 2027 določen nižji okvir.
Ministrstvo za finance je objavilo izhodišča za rebalans letošnjega proračuna ter pripravo proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028. Vlada je prvotne razreze pripravila še ob upoštevanju prejšnje organizacijske strukture, nato pa jih je prilagodila novi razdelitvi ministrstev.
“Skupni obseg proračunskih odhodkov je za leti 2026 in 2027 določen v višini 18,4 milijarde evrov, za leto 2028 pa pri 19,1 milijarde evrov,” so navedli na ministrstvu.
Rebalans letošnjega proračuna bo vlada predvidoma obravnavala konec avgusta, spremembe proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028 pa naj bi potrdila do konca septembra.
Resorji morajo sami poiskati prihranke
Ob zviševanju skupnega obsega odhodkov je vlada ministrstvom naložila tudi pripravo varčevalnih ukrepov.
“Vlada je ob obravnavi izhodišč resorjem hkrati naložila pripravo predlogov zakonov in drugih predpisov ter ukrepov za znižanje izdatkov najmanj v obsegu, ki je potreben za izvršitev njihovega finančnega načrta,” so pojasnili na ministrstvu za finance.
Posamezni resorji morajo svoje naloge in obveznosti uskladiti z dodeljenim finančnim okvirom. Če to ne bo mogoče, bodo morali predlagati znižanje odhodkov ali druge ukrepe, potrebne za doseganje fiskalnih ciljev.
To pomeni, da objavljeni razrezi še ne prikazujejo nujno končne porabe po posameznih programih. Kažejo pa, koliko prostora je vlada posameznemu resorju namenila pred pripravo konkretnih proračunskih postavk.
Največji skok pri obrambi
Primerjava novega razreza s sprejetim proračunom za leto 2027, že prevedenim na novo strukturo vlade, pokaže, da se skupni odhodki povečujejo z 18,106 na 18,415 milijarde evrov. Povečanje znaša 308,7 milijona evrov oziroma 1,7 odstotka.
Najizraziteje se zvišuje proračun ministrstva za obrambo. Primerljivi sprejeti okvir za leto 2027 je znašal 1,576 milijarde evrov, novi razrez pa določa 1,818 milijarde evrov. Gre za povečanje za 242,4 milijona evrov oziroma 15,4 odstotka.
Leta 2028 naj bi obrambni resor dobil že 2,125 milijarde evrov, kar pomeni dodatno povečanje za 306,7 milijona evrov. V primerjavi s prvotnim okvirom za leto 2027 bi bil obrambni proračun leta 2028 višji za skoraj 549 milijonov evrov.
Vlada med glavnimi prioritetami za prihodnji dve leti izpostavlja razvoj in blaginjo Slovenije, pospeševanje gospodarske rasti ter krepitev varnosti in obrambe. V proračunskem memorandumu je zapisano, da bodo višji obrambni odhodki namenjeni predvsem vojaški obrambi, opremljanju in modernizaciji Slovenske vojske.
Več tudi za kohezijo, gospodarstvo in infrastrukturo
Proračunski okvir ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj se za leto 2027 povečuje za 140,4 milijona evrov, na 348,1 milijona evrov. Pomemben del zvišanja predstavljajo evropska sredstva in slovenska udeležba pri evropskih projektih.
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport naj bi dobilo 809,1 milijona evrov, kar je 63,6 milijona evrov več od primerljivega sprejetega okvira. Razrez za ministrstvo za okolje in prostor se povečuje za 49,3 milijona, na 695,1 milijona evrov, za ministrstvo za infrastrukturo in energetiko pa za 42,1 milijona, na 1,378 milijarde evrov.
Ministrstvu za kulturo se okvir povečuje za 8,8 milijona evrov, na 306,6 milijona. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino naj bi leta 2027 razpolagalo s 3,525 milijarde evrov, kar je približno tri milijone evrov več od primerljivega sprejetega proračuna.
Manjši okvir za zdravstvo in socialne zadeve
Na drugi strani je razrez za ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve za leto 2027 s približno 2,062 milijarde znižan na 2,017 milijarde evrov. Razlika znaša 44,7 milijona evrov. Integralna sredstva se znižujejo, medtem ko se načrtovana evropska sredstva povečujejo.
Ministrstvu za zdravje je namenjenih 804,8 milijona evrov oziroma približno 13 milijonov evrov manj od primerljivega sprejetega okvira. Tudi tu je znižanje skoncentrirano pri integralnih sredstvih, evropska sredstva pa se povečujejo.
Za notranje zadeve in javno upravo je predvidenih 967,7 milijona evrov, skoraj 14 milijonov manj, za zunanje in evropske zadeve pa 166,9 milijona oziroma 5,8 milijona manj. Nekoliko nižji razrez imajo tudi kmetijstvo in pravosodje.
Okvir ministrstva za finance se zmanjšuje za 154,4 milijona evrov, na 4,178 milijarde evrov. Večji del razlike je povezan z odpravo 144 milijonov evrov vredne postavke, ki je v tabeli označena kot vir proračuna EU, zato tega znižanja ni mogoče enačiti s klasičnim rezom pri delovanju ministrstva.
Leta 2027 pričakujejo 16 milijard evrov prihodkov
Proračunski prihodki naj bi leta 2027 dosegli 16,002 milijarde evrov. To je 28,9 milijona evrov oziroma 0,2 odstotka več od napovedi v sprejetem proračunu in 159,7 milijona evrov več od novelirane ocene za leto 2026.
Rast naj bi temeljila predvsem na višjih davčnih prihodkih. Zaradi rasti plač ministrstvo pričakuje več prilivov od dohodnine, zasebna potrošnja pa naj bi povečala prihodke od davka na dodano vrednost. Leta 2027 naj bi država pobrala za pet odstotkov več DDV.
Za leto 2028 je predvidena 4,1-odstotna rast skupnih prihodkov. Davčni prihodki naj bi se povečali za 4,6 odstotka, nedavčni pa zmanjšali za 5,7 odstotka.
Rast gospodarstva, a brez povečanja zaposlenosti
Makroekonomska izhodišča temeljijo na napovedi dvoodstotne gospodarske rasti v letih 2026, 2027 in 2028. Nominalni bruto domači proizvod naj bi se z letošnjih 74,2 milijarde povečal na 77,7 milijarde evrov leta 2027 in 81,3 milijarde evrov leta 2028.
Glavno oporo rasti naj bi predstavljali zasebna potrošnja in investicije. Državno potrošnjo bodo povečevali predvsem višji stroški plač v zdravstvu in šolstvu ter socialni transferji, vključno s pokojninami, socialnimi pomočmi in dolgotrajno oskrbo.
Zaposlenost naj se v prihodnjih treh letih ne bi več povečevala. Zaradi pomanjkanja delovne sile in staranja prebivalstva naj bi novo zaposlovanje temeljilo predvsem na tujih delavcih.
Med tveganji vlada izpostavlja slabšanje stroškovne konkurenčnosti, geopolitične napetosti, motnje v dobavnih verigah in cenovne pritiske iz Kitajske. V gradivu ocenjujejo, da bi trajnejša podražitev nafte na 120 dolarjev za sod lahko povprečno inflacijo povečala za 2,5 odstotne točke.
Konec evropskega načrta za okrevanje, dolgovi ostajajo
Načrt za okrevanje in odpornost je v sklepni fazi. Vse aktivnosti za izpolnitev mejnikov morajo biti končane do 31. avgusta 2026, zadnji zahtevek za plačilo pa mora biti Evropski komisiji poslan do konca septembra.
Do zdaj je bilo po navedbah ministrstva izplačanih približno 1,654 milijarde evrov, do konca leta pa pričakujejo še okoli 428 milijonov evrov izplačil. V proračunih za leti 2027 in 2028 bo treba zagotoviti denar za posojilni del načrta ter morebitna vračila sredstev, če bi revizije ugotovile nepravilnosti.
Slovenija je do konca letošnjega junija izdala za 3,7 milijarde evrov dolgoročnega dolga s tehtano povprečno obrestno mero treh odstotkov in povprečno ročnostjo 8,3 leta. Skupaj s kratkoročnim zadolževanjem je država zagotovila štiri milijarde evrov financiranja.
V letih 2027 in 2028 zapade 16 odstotkov dolga državnega proračuna, do leta 2032 pa 51 odstotkov. Vlada načrtuje zmanjševanje dolga sektorja država najmanj za 0,5 odstotne točke BDP na leto.
