Predloga državnih proračunov za leti 2027 in 2028 sta sprožila različne odzive parlamentarnih strank. V opozicijski Svobodi opozarjajo na rekordne odhodke in zahtevajo hitrejšo davčno razbremenitev srednjega sloja, v SD izpostavljajo tudi sredstva za zdravstvo in znanost. V koalicijski SDS predloga podpirajo, saj po njihovi oceni prinašata več naložb in sledita razvojnim zavezam koalicije.
Predloga sta na izredni seji državnega zbora predstavila predsednik vlade Janez Janša in minister za finance Andrej Šircelj. Kot poroča STA, je poslanka Svobode Alenka Bratušek po predstavitvi ocenila, da gre za “novo potrditev zapravljive vlade, saj gre za leto 2027 za predlog rekordnega proračuna, kar se tiče odhodkov”.
Svoboda kritična do odhodkov in davčne politike
Alenka Bratušek je zagovarjala ukrepe prejšnje vlade pod vodstvom Roberta Goloba in ocenila, da jih sedanja vlada nadaljuje. “Vse ukrepe, ki smo jih sprejeli mi, peljejo naprej, ničesar ne spreminjajo, ničesar ni od davčne razbremenitve,” je dejala.
Po njeni oceni vlada ukrepe razbremenitve očitno načrtuje šele za leto 2029. Ob tem je spomnila, da je Svoboda vložila predlog sprememb zakona o dohodnini za razbremenitev ljudi srednjega razreda.
Opozorila je tudi na po njenih navedbah predvideno 15-odstotno znižanje transferjev posameznikom, predvsem pri družinskih prejemkih in nadomestilih. “Ali nameravajo skrajševati porodniška nadomestila ali otroške dodatke?” je vprašala.
Pri izdatkih za plače je opozorila na domnevno 500-milijonsko vrzel. “Vlada je spremenila samo kadrovski načrt, pozabila pa je spremeniti številke,” je dejala. Po njeni razlagi proračunskih številk bi bil potreben 10-odstotni rez pri javnih uslužbencih.
Spomnimo: Golobova vlada je odpravila že uzakonjeno zviševanje olajšave
Sedanji poziv Svobode k davčni razbremenitvi prihaja po tem, ko je vlada Roberta Goloba leta 2022 odpravila nadaljnje postopno zviševanje splošne dohodninske olajšave, sprejeto pod vlado Janeza Janše.
Takratni zakon je določal olajšavo v višini 5.500 evrov leta 2023, 6.500 evrov leta 2024 in 7.500 evrov leta 2025. Koalicija pod vodstvom Roberta Goloba je nadaljnje zviševanje odpravila in olajšavo za leto 2023 določila pri 5.000 evrih, je razvidno iz objavljenih novel zakona o dohodnini in pojasnil ministrstva za finance.
Svoboda zdaj predlaga 6.500 evrov splošne olajšave od leta 2027, medtem ko je zakon, sprejet pod vlado Janeza Janše, določal 7.500 evrov že za leto 2025. Pri splošni olajšavi torej predlaga 1.000 evrov nižji znesek z začetkom uporabe dve leti pozneje. Predlog sicer spreminja tudi dohodninsko lestvico, zato primerjava višine olajšave sama po sebi ne pokaže celotnega učinka na neto dohodke.
Matjaž Han poziva k razpravi o davkih in energetiki
Predsednik SD Matjaž Han je pozdravil dobro gospodarsko rast, vendar poudaril, da bi morali zaradi zahtevnih razmer več pozornosti nameniti energetiki.
“Kar se tiče vojn, je varnost pomembna, a nas skrbi, zakaj se zmanjšujejo sredstva za znanost, za zdravje,” je dejal.
Zavzel se je tudi za širšo razpravo o davčni politiki, v kateri bi sodelovali politika, stroka in socialni partnerji. Cilj bi moral biti po njegovih besedah oblikovanje davčne politike, “ki bi bila temelj za razvoj države”.
Ocenil je, da se razprave preveč osredotočajo na preteklost in premalo na prihodnost. “Ključni za razvoj so javno šolstvo in javno zdravstvo,” je poudaril Matjaž Han.
SDS: Proračuna sledita razvojnim zavezam koalicije
Poslanec SDS Rado Gladek je izpostavil tri stebre predlogov proračunov: stabilnost, varnost in predvidljivost.
“Velik del je namenjen investicijam, pa tudi podpori gospodarstvu. Predloga proračunov nakazujeta smer, ki je zaveza koalicijske pogodbe – da bomo skrbeli za razvoj,” je ocenil.
Po njegovem mnenju je vlada pripravila fiskalno vzdržen proračun. Ob rekordni zaposlenosti se mu zdi upravičen tudi pregled socialnih transferjev, da bi pomoč prejeli tisti, ki jo potrebujejo.
Poudaril je, da morajo “ti transferji priti v prave roke in tistim ljudem, ki to pomoč dejansko potrebujejo”.
Rado Gladek je še pojasnil, da predloga proračunov ne upoštevata rešitev iz interventnega zakona, o katerem bo potekal referendum. “Zato jih tudi ne moreta,” je dodal.
