Pred nedeljskim referendumskim četverčkom se nakazuje visoka udeležba volivcev z različnih strani političnega prostora. Večina si je stališče izoblikovala že pred začetkom kampanje, dve tretjini vprašanih pa ocenjujeta, da gre dejansko za glasovanje za ali proti vladi, kaže javnomnenjska raziskava Mediane za časnik Delo.
Skoraj polovica sodelujočih je zatrdila, da se bo referendumov zagotovo udeležila, dobrih osem odstotkov pa jih je odgovorilo, da bodo na volišča verjetno odšli. Če se bodo napovedi uresničile, bi lahko bila udeležba ena najvišjih na referendumih po letu 2020, izsledke ankete povzema STA.
Volivci bodo v nedeljo na zakonodajnem referendumu odločali o uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi. Na treh posvetovalnih referendumih pa bodo izrazili mnenje o prispevku za RTV Slovenija, pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah.
Visoko udeležbo napovedujejo na obeh političnih polih
Ob primerjavi odgovorov s strankarskimi preferencami se največja, skoraj 60-odstotna udeležba nakazuje med podporniki Resni.ce in Levice. Da bodo oddali glas, je navedlo 56 odstotkov podpornikov SDS ter skoraj 54 odstotkov volivcev SD in Gibanja Svoboda.
Rezultati tako kažejo na visoko mobilizacijo volivcev z različnih strani političnega prostora. Pri tem pa še vedno gre za napovedano udeležbo, ki je lahko višja od dejanske nedeljske udeležbe.
Najmanj poznan je edini zavezujoči referendum
Glede na odgovore anketiranih je najmanj poznana vsebina zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. To je obenem edini izmed štirih referendumov, katerega izid bo zavezujoč.
Da so z njegovo vsebino v celoti seznanjeni, je odgovorilo 45 odstotkov vprašanih, še slabih 32 odstotkov pa, da jo bolj poznajo kot ne. Nadpovprečno dobro poznavanje vsebine so navedli podporniki Resni.ce, med katerimi je bilo takih 72 odstotkov, in podporniki SDS z 61 odstotki.
Petina sodelujočih je priznala, da se za vprašanja, povezana z zakonodajnim referendumom, ni posebno zanimala.
Anketirani so po lastni oceni precej bolje seznanjeni z vsebinami treh posvetovalnih referendumov. Kar 60 odstotkov jih je navedlo, da v celoti poznajo vsebino vprašanja o ukinitvi prispevka za RTV Slovenija, še 28 odstotkov pa, da jo večinoma poznajo.
Približno 54 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da v celoti pozna vsebino referenduma o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela. Za pol odstotne točke manj jih je enako odgovorilo glede referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah.
Tudi pri teh treh vprašanjih med tistimi, ki menijo, da podrobno poznajo njihovo vsebino, prednjačijo podporniki Resni.ce in SDS.
Večina je imela mnenje izdelano že pred kampanjo
Izsledki ankete kažejo, da so bili organizatorji referendumskih kampanj pri prepričevanju volivcev le delno uspešni. Več kot 37 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so imeli stališče do referendumov v celoti oblikovano že pred začetkom kampanje, še 35 odstotkov pa vsaj delno.
Le približno četrtina sodelujočih naj bi bila še dovzetna za argumente ene ali druge strani.
Med skupinami, ki so imele mnenje v največji meri izoblikovano že pred začetkom kampanje, izstopajo podporniki SDS s 55 odstotki, starejši od 65 let z 51 odstotki, volivci, ki se volitev in referendumov redno udeležujejo, s 47 odstotki ter moški z 42 odstotki.
Le manjšina verjame, da bo politika upoštevala odločitev
Sodelujoče v raziskavi so vprašali tudi, ali menijo, da bo politika upoštevala njihovo odločitev na referendumih. Manj kot 15 odstotkov jih verjame, da se bo to zgodilo, le odstotno točko manj pa jih je prepričanih o nasprotnem.
Odgovori so bili močno povezani s strankarskimi preferencami. Med volivci SDS jih 71 odstotkov verjame, da bo volja ljudi uresničena, osem odstotkov pa jih meni nasprotno.
Med podporniki Gibanja Svoboda je skeptičnih 64 odstotkov vprašanih, le 15 odstotkov pa jih verjame, da bo politika referendumsko voljo ljudi upoštevala.
Za dve tretjini je to glasovanje o vladi
Na vprašanje, ali tokratni referendumi dejansko pomenijo glasovanje za ali proti vladi, je pritrdil velik del sodelujočih.
S to oceno se popolnoma ali delno strinjata dve tretjini vprašanih, nasprotuje pa ji le dobra petina. Popolno strinjanje je izrazilo skoraj 27 odstotkov anketiranih, še 40 odstotkov pa se jih je s trditvijo vsaj delno strinjalo.
V nasprotju z nekaterimi drugimi vprašanji pri tej oceni ni bilo večjih razlik med volivci posameznih političnih strank, še navaja Delo.
Mediana je raziskavo izvedla med 5. in 8. oktobrom na vzorcu 736 ljudi.
