Evropska unija vse resneje razmišlja o povečanju domače proizvodnje zemeljskega plina. Ministri za energijo bodo na neformalnem srečanju na Cipru razpravljali o novih projektih vrtanja in raziskovanja plina, saj visoke cene energije in negotovost na svetovnem trgu povečujejo pritisk na evropsko energetsko varnost.
Kot poroča Euronews, dokument za srečanje ministrov odpira vprašanje, ali bi lahko domači plinski viri postali “kolektivni mehanizem za stabilnost cen” po vsej Evropski uniji.
Razprava prihaja v času, ko se EU še vedno sooča s posledicami umika ruskega plina z evropskega trga in dodatnimi pretresi zaradi konflikta z Iranom. Cene zemeljskega plina v Evropi ostajajo približno dvakrat višje kot v ZDA in na Kitajskem, višji stroški energije pa so po ocenah Bruslja povečali uvozne izdatke Unije za približno 24 milijard evrov.
Bruselj zmanjšal odvisnost od Rusije, a povečal izpostavljenost LNG trgu
Evropska komisija izpostavlja, da je EU od začetka vojne v Ukrajini delež ruskega plina zmanjšala s 45 na približno 12 odstotkov.
Toda zmanjšanje odvisnosti od Moskve je Evropo hkrati močneje vezalo na svetovni trg utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), kjer cene ostajajo zelo nestanovitne.
Dokument za ministre opozarja, da so dodatna tveganja nastala tudi zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in motenj v dobavnih poteh, povezanih z Iranom.
Zato več držav članic vse bolj podpira širitev domače proizvodnje plina, čeprav Bruselj hkrati nadaljuje z zelenim prehodom in zmanjševanjem uporabe fosilnih goriv.
Grčija, Romunija, Italija in Poljska med ključnimi projekti
Med konkretnimi projekti dokument posebej omenja romunski projekt Neptun Deep v Črnem morju, grške raziskave v Jonskem morju, razvoj plinskih polj v Baltskem morju na Poljskem ter italijanske načrte za ponovno oživitev raziskovanja nafte in plina v Sredozemlju.
Romunija plin iz Črnega morja črpa že od marca 2025, Grčija pa je letos začela prvo večjo raziskovalno kampanjo na morju po skoraj štirih desetletjih.
Hrvaška je medtem napovedala širitev plinske infrastrukture na Balkanu v okviru energetskega sporazuma, ki ga podpirajo ZDA.
Posebno pozornost vzbuja tudi Ciper. Po ocenah industrije naj bi imel okoli 324 milijard kubičnih metrov neizkoriščenih zalog plina, kar približno ustreza povprečni letni porabi celotne Evropske unije.
Okoljske organizacije opozarjajo pred novim valom fosilnih projektov
Načrti za širitev plinskih projektov že sprožajo kritike okoljskih organizacij.
Evropska mreža za podnebne ukrepe Climate Action Network Europe je pred srečanjem ministrov države članice pozvala, naj namesto novih vrtanj sprejmejo zavezujoč cilj za sedemodstotno letno zmanjšanje porabe plina.
Predstavniki energetske industrije po drugi strani opozarjajo, da Evropa brez plina v prihodnjih letih ne bo mogla zagotavljati stabilne oskrbe in konkurenčnosti gospodarstva.
“Kratkoročno in srednjeročno bomo še vedno potrebovali kar nekaj plina,” je marca dejal evropski komisar za energijo Dan Jørgensen.
Generalni sekretar Eurogasa Andreas Guth pa je za Euronews ocenil, da bo Evropa za ohranitev “strateške avtonomije” potrebovala kombinacijo domače proizvodnje plina ter pospešeno širitev obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije.
