V Bruslju se zaostruje spor glede načrtov Evropske komisije za pospešitev gradnje elektroenergetskega omrežja, ki ga EU vidi kot ključno infrastrukturo za zeleni prehod in industrijsko konkurenčnost. Jedro spora je predlog, po katerem bi se določeni postopki izdaje dovoljenj za energetske projekte lahko samodejno šteli za odobrene, če nacionalni organi ne bi odgovorili v predpisanih rokih.
Kot poroča Euronews, je prav vprašanje tako imenovane “tihe odobritve” postalo ena politično najbolj občutljivih točk pogajanj o novem evropskem omrežnem paketu.
Evropska komisija želi z ukrepom pospešiti nadgradnjo zastarelega evropskega elektroenergetskega omrežja, ki po ocenah Bruslja postaja eno največjih ozkih grl energetskega prehoda. Po podatkih Komisije postopki za distribucijska omrežja trenutno trajajo od 3,5 do 7,5 leta, pri prenosnih omrežjih pa med sedmimi in desetimi leti.
Bruselj ocenjuje, da je več kot polovica zamud povezana prav z dolgotrajnimi postopki pridobivanja dovoljenj.
Samodejna odobritev po dveh ali treh letih
Predlog Komisije predvideva, da bi se vmesni postopki ali upravne odločitve pri energetskih projektih lahko samodejno šteli za odobrene, če nacionalni organi v dveh ali treh letih ne bi sprejeli odločitve.
Komisija ob tem zagovarja stališče, da gre predvsem za administrativno poenostavitev in nujen ukrep za doseganje podnebnih ciljev do leta 2050.
Predlagana zakonodaja bi projektom elektroenergetskega omrežja priznala tudi status prevladujočega javnega interesa, kar bi dodatno olajšalo umeščanje infrastrukture v prostor.
V Bruslju opozarjajo, da brez hitre širitve omrežja EU ne bo mogla elektrificirati industrije, zmanjšati odvisnosti od fosilnih goriv ali priključiti novih obnovljivih virov energije.
Velik problem postajajo tudi čakalne dobe za priključitev vetrnih in sončnih elektrarn na omrežje. V nekaterih državah projekti čakajo več let, medtem ko se čezmejni povezovalni daljnovodi pogosto ustavljajo v dolgotrajnih nacionalnih postopkih.
Države članice opozarjajo na prenos pristojnosti
Del držav članic predlog vidi precej drugače. Namesto tehnične poenostavitve ga razumejo kot poskus prenosa pristojnosti z nacionalnih oblasti na Bruselj.
Po informacijah Euronewsa so številne države med pogajanji opozorile, da bi avtomatske odobritve lahko ustvarile pravno negotovost, oslabele okoljski nadzor in zmanjšale vpliv nacionalnih uprav na infrastrukturne projekte.
Posebej občutljivo vprašanje ostajajo zemljišča, lokalno nasprotovanje projektom in regionalni postopki prostorskega načrtovanja.
Francija in Nemčija naj bi po navedbah evropskih diplomatov nasprotovali obvezni uvedbi tihe odobritve. Na drugi strani naj bi Danska, Nizozemska, Poljska in Slovenija ocenile, da je predlog Komisije razumen.
Več držav članic želi, da bi bila uporaba takšnega sistema prostovoljna in ne obvezna za vse članice EU.
“Cilj Komisije je obvezna ureditev za vse države, predsedstvo pa predlaga omejeno uporabo zgolj za končne odločitve o projektih,” je za Euronews povedal eden od evropskih diplomatov.
Spor med energetsko nujnostjo in nacionalno suverenostjo
V ozadju razprave je širši konflikt med ambicioznimi podnebnimi cilji EU in vprašanjem nacionalne suverenosti.
Nekatere vlade opozarjajo, da bi lahko Bruselj pod pretvezo energetskega prehoda postopoma širil vpliv na področja, ki tradicionalno sodijo v pristojnost držav članic.
Posebno občutljivo je vprašanje prostorskega načrtovanja, ki ga države, kot sta Avstrija in Nemčija, obravnavajo kot jedrno nacionalno pristojnost.
Baltske države medtem zahtevajo dodatne varovalke zaradi vprašanj nacionalne varnosti.
Kljub odporu del držav Evropska komisija vztraja, da brez bistveno hitrejših postopkov EU ne bo mogla zagotoviti energetske varnosti, industrijske konkurenčnosti in razogljičenja gospodarstva.
Ciprsko predsedstvo Sveta EU želi politični dogovor doseči na srečanju energetskih ministrov 26. junija v Bruslju, nato pa bi sledila pogajanja z Evropskim parlamentom.
