Cene nafte so danes močno nihale, potem ko so se pogajanja med ZDA in Iranom znova zapletla, napetosti okoli Hormuške ožine pa ostajajo visoke. Severnomorska nafta Brent se je po novem skoku stabilizirala okoli meje 100 dolarjev za sod, medtem ko evropski delniški trgi večinoma izgubljajo.
Nafta Brent se je podražila za približno 2,5 odstotka, ameriška nafta WTI pa je po drugi strani zdrsnila za več kot štiri odstotke in se trgovala okoli 92,6 dolarja za sod.
Trgi so v zadnjih dneh sprva računali na možnost širšega premirja oziroma okvirnega dogovora med Washingtonom in Teheranom, zaradi česar so cene nafte od prejšnje srede večinoma padale. Toda optimizem je hitro zbledel po novih obtožbah Irana proti ZDA.
Teheran je Washington obtožil kršitve premirja po ameriških napadih na jugu Irana v provinci Hormozgan, kjer so iranski mediji poročali o eksplozijah.
Iransko zunanje ministrstvo je ameriške napade označilo za “hudo kršitev” krhkega premirja, ki velja že skoraj sedem tednov.
Evropa v rdečem, ameriški trgi rastejo
Napetosti na energetskem trgu so hitro udarile tudi po evropskih borzah.
Indeks Euro Stoxx 50 je izgubil več kot 0,7 odstotka, širši panevropski indeks Stoxx 600 pa okoli odstotek. V negativnem območju so bili tudi britanski FTSE 100, nemški DAX, francoski CAC 40, italijanski FTSE MIB, nizozemski AEX in švicarski CH20.
Padci so se gibali med 0,1 in 0,7 odstotka.
Azijski trgi so bili precej bolj zadržani. Japonski Nikkei 225 in tajvanski TAIEX sta trgovanje končala praktično brez sprememb, južnokorejski KOSPI pa je pridobil približno 2,5 odstotka, predvsem zaradi nadaljnjega povpraševanja po tehnoloških in AI-delnicah.
Ameriški trgi so medtem pokazali precej drugačno sliko. Indeks S&P 500 se je ob odprtju zvišal za približno 0,6 odstotka, čeprav energetske napetosti ostajajo visoke.
Hormuška ožina ostaja ključna točka tveganja
V središču pozornosti vlagateljev ostaja Hormuška ožina, skozi katero običajno potuje eden najpomembnejših tokov svetovne oskrbe z energenti.
Po zadnjih ocenah trenutno skozi ožino dnevno pluje le nekaj deset ladij, medtem ko se običajen promet giblje med 125 in 140 plovili na dan.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da mora Hormuška ožina ostati odprta “tako ali drugače”, pogajanja med ZDA in Iranom pa bi po njegovih besedah lahko trajala še več dni.
Washington in Teheran sicer po neuradnih informacijah pripravljata memorandum o soglasju, ki bi omogočil obnovitev pomorskega prometa in začasno stabilizacijo razmer, medtem ko bi se bolj zapletena vprašanja, vključno z iranskim jedrskim programom, reševala v dodatnem 60-dnevnem obdobju pogajanj.
Toda vlagatelji očitno ostajajo previdni.
Nov incident pri Omanu
Napetosti dodatno povečujejo tudi novi varnostni incidenti v bližini Hormuške ožine.
Britanska pomorska agencija UKMTO je v torek poročala o eksploziji na tankerju približno 60 navtičnih milj od omanske prestolnice Muscat.
Po navedbah agencije je eksplozija poškodovala območje blizu vodne črte na levi strani plovila. Posadka ni bila poškodovana, del goriva pa se je razlil v morje.
Gre za zadnji v nizu incidentov na eni najpomembnejših energetskih pomorskih poti na svetu, ki ostaja pod pritiskom geopolitičnih napetosti med Iranom in ZDA.
