Cene nafte so v sredo močno padle, delniški trgi pa so se okrepili, potem ko so nova poročila iz Washingtona okrepila pričakovanja, da bi se vojna z Iranom lahko približala dogovoru. Trgi so se odzvali predvsem na možnost ponovnega odprtja Hormuške ožine, ključne pomorske poti za svetovno oskrbo z nafto.
Po poročanju Axiosa, ki se sklicuje na dva ameriška uradnika, naj bi bile ZDA in Iran blizu dogovora o enostranskem memorandumu, ki bi končal vojno in določil okvir za nova jedrska pogajanja. Iran naj bi se zavezal k moratoriju na bogatenje urana, ZDA pa naj bi bile pripravljene sprostiti več milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev. Washington naj bi v prihodnjih 48 urah pričakoval odgovor Teherana glede več ključnih točk.
Naftni trg se je odzval takoj. Severnomorska nafta Brent je med trgovanjem zdrsnila pod 100 dolarjev za sod, ameriška lahka nafta WTI pa se je znižala za več kot 12 odstotkov in za kratek čas padla pod 90 dolarjev za sod. Izgube so se pozneje zmanjšale, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump znova zagrozil z bombardiranjem Irana. Okoli 13.30 po srednjeevropskem času je Brent izgubljal šest odstotkov in bil pri 103,32 dolarja za sod, WTI pa je bil nižje za 5,8 odstotka pri 96,31 dolarja.
Močno so se znižale tudi evropske cene plina, ki so padle za 11 odstotkov. Premik kaže, da vlagatelji vsaj delno vračunavajo manjše tveganje za motnje pri dobavi energentov, čeprav dogovor med Washingtonom in Teheranom še ni potrjen.
Delnice rasle v Evropi, ZDA in Aziji
Ob padcu cen energentov so se okrepili delniški trgi. V Evropi je pariški indeks CAC 40 pridobil tri odstotke in dosegel 8300,75 točke, frankfurtski DAX se je zvišal za 2,1 odstotka na 24.903,12 točke, londonski FTSE 100 pa za 2,2 odstotka na 10.445,04 točke.
Rast se je nadaljevala tudi na Wall Streetu. Dow Jones je pridobil en odstotek in bil pri 49.808,59 točke, širši S&P 500 se je zvišal za 0,6 odstotka na 7304,06 točke, tehnološki Nasdaq Composite pa prav tako za 0,6 odstotka na 25.468,69 točke. S&P 500 in Nasdaq sta dosegla nove rekordne ravni.
Ameriške trge so poleg geopolitičnega optimizma podprli tudi boljši poslovni rezultati podjetij. Delnice AMD so poskočile za 19 odstotkov, potem ko je proizvajalec čipov objavil močne rezultate za prvo četrtletje in optimistične napovedi rasti. Rast AMD je spodbudila tudi druge tehnološke delnice, saj vlagatelji še naprej stavijo na povpraševanje po čipih za umetno inteligenco.
Močno so zrasle tudi delnice Disneyja, ki so pridobile 8 odstotkov, potem ko so prihodki in dobiček zabavnega velikana presegli pričakovanja analitikov.
Azija
V Aziji je hongkonški indeks Hang Seng trgovanje končal z 1,2-odstotno rastjo pri 26.213,78 točke, šanghajski kompozitni indeks pa se je prav tako zvišal za 1,2 odstotka na 4160,17 točke. Tokijska borza je bila zaradi praznika zaprta.
Posebej močan premik je zabeležil Seul. Indeks Kospi je pridobil več kot pet odstotkov in prvič presegel 7000 točk. K rasti je največ prispeval Samsung, katerega delnice so poskočile za 14,4 odstotka. Tržna kapitalizacija podjetja je presegla bilijon dolarjev, s čimer je Samsung po tajvanskem TSMC postal šele drugo azijsko podjetje nad to mejo. Delnice Samsunga so se v zadnjem letu zvišale za približno 300 odstotkov, predvsem zaradi povpraševanja po čipih za umetno inteligenco.
Na valutnih trgih se je okrepil jen. Dolar je z 157,85 jena zdrsnil na 156,23 jena, kar so trgi povezovali z domnevnim posredovanjem japonskih oblasti v podporo domači valuti. Evro se je zvišal na 1,1748 dolarja, funt pa na 1,3603 dolarja. Evro je proti funtu rahlo pridobil in bil pri 86,39 penija.
