Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob mednarodnem dnevu brez dvigal opozarjajo na obseg sedenja v delovnem okolju in pozivajo k preprostim spremembam navad, kot je uporaba stopnic namesto dvigala. Po njihovih podatkih pisarniški delavci preživijo med 70 in 85 odstotki delovnega časa sede, velik del tega v daljših, neprekinjenih obdobjih.
Tak način dela ima neposreden vpliv na zdravje. Dolgotrajno sedenje vpliva na presnovne procese in je povezano s povišanim krvnim tlakom, krvnim sladkorjem ter maščobami v krvi. Posledično se povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, debelost ter kostno-mišične težave, opozarjajo na NIJZ.
Kratki premiki, merljiv učinek
Na inštitutu poudarjajo, da lahko že kratke prekinitve sedenja pomembno vplivajo na zdravje. »Kratki vmesni aktivni trenutki ne prekinejo le sedenja, temveč povečajo krvni pretok, aktivirajo mišice in osvežijo misli,« navajajo.
Kot primer navajajo uporabo stopnic, ki ne zahteva dodatnega časa ali posebne opreme, a se čez dan lahko sešteje v pomembno količino telesne dejavnosti. Mednarodni dan brez dvigal, ki ga vsako leto obeležujemo zadnjo sredo v aprilu, letos 29. aprila, je namenjen prav spodbujanju takšnih odločitev.
Priporočajo tudi kratke aktivne odmore – od ene do petih minut gibanja vsakih 30 do 60 minut. Takšne prekinitve po njihovih navedbah ugodno vplivajo na presnovo in zmanjšujejo negativne učinke dolgotrajnega sedenja.
Učinki tudi na delo in počutje
Poleg vpliva na zdravje ima več gibanja na delovnem mestu tudi organizacijske učinke. Zmanjšuje se odsotnost z dela, povečuje storilnost, izboljšujejo se odnosi med zaposlenimi in splošno delovno vzdušje.
»Telesna dejavnost prispeva k boljšemu obvladovanju stresa in zmanjšuje stroške, povezane z boleznimi,« poudarjajo na NIJZ. Ob tem dodajajo, da podjetja, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, krepijo tudi svoj ugled in privlačnost kot delodajalci.
Na inštitutu zato priporočajo, da zaposleni ob vsakdanjih opravilih, kadar je to mogoče, izberejo stopnice namesto dvigala. Gre za majhno spremembo, ki pa lahko dolgoročno pomembno vpliva na zdravje in počutje.
