Svet Evropske unije je odobril peto spremembo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost, s katero se prilagajajo roki, projekti in finančna struktura porabe evropskih sredstev. Sloveniji ostaja na voljo 2,08 milijarde evrov, ki jih mora porabiti do konca leta 2026, ključni cilj sprememb pa je zagotoviti, da država izkoristi celoten razpoložljiv znesek.
Na Uradu za okrevanje in odpornost so poudarili, da je bila sprememba pripravljena tako, “da omogoča pravočasno izvedbo preostalih reform in naložb ter oddajo zadnjih zahtevkov za plačilo Evropski komisiji”.
Posojila nižja, projekti prilagojeni
Skupna višina nepovratnih sredstev ostaja nespremenjena pri 1,61 milijarde evrov, medtem ko se obseg posojil znižuje za 56,75 milijona evrov – na 468,84 milijona evrov. Število ukrepov ostaja enako: 84, od tega 36 reform in 48 naložb, povezanih s 181 mejniki in cilji.
Spremembe zajemajo 16 ukrepov, pri katerih so prilagodili finančne okvire ali časovnice. Ključni razlog je, da nekaterih projektov zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izvesti v predvidenem obdobju.
Med večjimi spremembami izstopa zmanjšanje posojil za protipoplavne ukrepe, kjer projekt sanacije plazu Stovž nad Logom pod Mangartom ne bo izveden v okviru načrta, ampak iz državnega proračuna. Podobno je pri železniški infrastrukturi – projekt nadgradnje odsekov na Gorenjskem izpada iz časovnice, zato se obseg posojil zmanjšuje.
Na drugi strani se sredstva povečujejo pri projektih energetske infrastrukture in alternativnih goriv. Pri slednjih se število sofinanciranih brezemisijskih vozil zvišuje na 7.348. Več sredstev je predvidenih tudi za krepitev elektrodistribucijskega omrežja ter za novogradnjo Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Ključni rok: konec leta 2026
Slovenija mora vsa sredstva iz mehanizma izkoristiti do konca leta 2026. Do zdaj je prejela 1,77 milijarde evrov oziroma 82,7 odstotka razpoložljivega zneska – 1,3 milijarde nepovratnih sredstev in 470 milijonov evrov posojil.
Država je do zdaj izpolnila 107 mejnikov in ciljev, dodatnih 15 pa je trenutno v preverjanju pri Evropski komisiji v okviru šestega zahtevka za plačilo. Preostali mejniki bodo vključeni v zadnji zahtevek.
Za projekte na terenu je bilo izplačanih več kot 1,44 milijarde evrov, od približno 1.400 projektov pa jih je zaključenih več kot 500.
Kljub spremembam načrt ohranja usmerjenost v zeleno in digitalno preobrazbo. Za zelene cilje je predvidenih 44 odstotkov sredstev, za digitalne pa 24 odstotkov.
