Globalni finančni trgi so četrtkovo trgovanje zaznamovali z optimizmom v Aziji, kjer so delnice dosegle nove vrhove, medtem ko so vlagatelji po svetu prilagajali pričakovanja glede prihodnje denarne politike v ZDA. Sveži podatki z ameriškega trga dela so namreč okrepili ocene, da hitrih rezov obrestnih mer ne bo.
Delniški trgi v več azijskih državah so dan začeli z močnimi dvigi. Posebej izrazita je bila rast v Južni Koreji in na Japonskem, kjer so indeksi dosegli najvišje ravni doslej. K temu je največ prispeval tehnološki sektor, dodatno podporo pa so japonskemu trgu prinesla tudi nedavna politična dogajanja po volitvah, na katerih je novo vodstvo napovedalo bolj aktivno gospodarsko politiko.
Pozitivno razpoloženje se je razširilo po regiji in potisnilo široki azijsko-pacifiški delniški indeks MSCI na novo rekordno vrednost. Indeks se je zvišal za 0,65 odstotka, njegova rast od začetka leta pa se je povzpela na približno 13 odstotkov.
V ospredju zanimanja vlagateljev so bili podatki iz Združenih držav Amerike, kjer se je januarja rast zaposlovanja okrepila bolj, kot so pričakovali analitiki. Hkrati se je brezposelnost nekoliko znižala, kar potrjuje, da ameriško gospodarstvo ostaja v dobri kondiciji.
Takšni signali so zmanjšali verjetnost, da bi ameriška centralna banka že na naslednjih zasedanjih posegla po znižanju obrestnih mer. Po ocenah trga je možnost znižanja obrestne mere za 25 bazičnih točk marca zdaj zelo omejena, čeprav vlagatelji še vedno pričakujejo vsaj dva reza obrestnih mer do konca leta, poroča Reuters.
Donosnosti ameriških državnih obveznic so se ob tem zvišale. Donosnost dvoletne obveznice je dosegla 3,512 odstotka, kar odraža spremembe v pričakovanjih glede politike ameriške centralne banke, desetletna obveznica pa se je gibala pri približno 4,186 odstotka.
Rast donosnosti je podprla tudi ameriški dolar, ki se je okrepil v primerjavi z večino valut. Izstopal je japonski jen, ki se je okrepil na približno 153 jena za dolar. Od političnih sprememb na Japonskem je pridobil skoraj 3 odstotke, saj vlagatelji ocenjujejo, da bi nova vlada lahko vodila bolj disciplinirano fiskalno politiko.
Na surovinskih trgih so se nadaljevala nihanja. Severnomorska nafta brent se je podražila na 69,68 dolarja za sod, ameriška WTI pa na 64,93 dolarja.
Zlato je šlo v nasprotno smer. Cena na promptnem trgu je zdrsnila na 5.058,49 dolarja, potem ko je dan prej opazno zrasla, kar vlagatelji povezujejo z močnejšim dolarjem in višjimi donosnostmi obveznic.
