Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju opozorila, da ni znakov, da bi bila Rusija pripravljena končati agresijo na Ukrajino, zato mora Evropska unija nadaljevati politični in diplomatski pritisk. Ob robu srečanja je posebej izpostavila vprašanje prisilnih deportacij ukrajinskih otrok v Rusijo in Belorusijo ter poudarila, da mora Moskva za to odgovarjati.
“Rusija mora opustiti to sramotno in nezakonito prakso ter zagotoviti takojšnjo in varno vrnitev ukrajinskih otrok domov. Rusija mora odgovarjati za svoja nezakonita dejanja,” je dejala Fajon na srečanju Mednarodne koalicije za vrnitev ukrajinskih otrok, ki so ga organizirali EU, Kanada in Ukrajina.
Po besedah ministrice gre pri deportacijah in prisilnih premestitvah otrok za očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava ter vojni zločin in zločin proti človečnosti. Opozorila je tudi na nezakonite posvojitve, militarizacijo in indoktrinacijo ukrajinskih otrok na okupiranih območjih.
Slovenija podpira nadaljnji pritisk na Rusijo
Ministri EU so razpravljali tudi o nadaljevanju vojne v Ukrajini in evropski podpori Kijevu. Fajon je poudarila, da Slovenija podpira vsa diplomatska prizadevanja za pravičen in trajen mir, ki mora biti sprejemljiv za Ukrajino in temeljiti na mednarodnem pravu ter Ustanovni listini Združenih narodov.
“Upamo na čimprejšnje nadaljevanje mirovnih pogajanj, a zaenkrat ni pozitivnih znakov,” je dejala.
Pozdravila je tudi širitev mandata civilne misije EUAM Ukrajina na področje boja proti hibridnim grožnjam in pomoči pri reintegraciji veteranov. Slovenija po njenih besedah podpira nadaljnje odločitve EU glede pristopnega procesa Ukrajine in evropske vojaške pomoči.
Fajon: Širitev EU na Zahodni Balkan ostaja ključna
Pred uradnim zasedanjem so se ministri EU srečali tudi z zunanjimi ministri držav Zahodnega Balkana. Fajon je poudarila, da mora širitev ostati visoko na politični agendi Evropske unije.
“Širitev krepi našo varnost, odpornost in sposobnost za boj proti hibridnim in kibernetskim grožnjam ter prispeva k spodbujanju miru in stabilnosti zunaj naših meja,” je dejala.
Države Zahodnega Balkana je pozvala, naj nadaljujejo reforme in ostanejo politično angažirane pri približevanju Evropski uniji. Ob tem je izrazila upanje, da bi do leta 2030 v EU lahko vstopili vsaj dve ali tri države iz regije.
EU do političnega dogovora o novih sankcijah
V razpravi o razmerah na Bližnjem vzhodu je Fajon obsodila zadnje napade Irana na energetsko infrastrukturo držav v Zalivu ter opozorila na širjenje konflikta v regiji.
Poudarila je pomen spoštovanja mednarodnega prava glede svobodne plovbe v Hormuški ožini in pozvala k nadaljevanju pogajanj za dosego širše rešitve konflikta.
Ob tem je opozorila tudi na razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Spomnila je, da je Slovenija skupaj z Irsko in Španijo prejšnji mesec pozvala k začasni prekinitvi pridružitvenega sporazuma EU z Izraelom, vendar za tak korak v EU ni bilo dovolj podpore.
Ministri EU so medtem dosegli politični dogovor o novih sankcijah proti nasilnim izraelskim naseljencem in Hamasu. Fajon je ob tem poudarila, da rešitev dveh držav ostaja edina pot do trajnega miru in varnosti za Izraelce in Palestince.
