Iran je sporočil, da bo omogočil hitrejši pretok humanitarne pomoči skozi Hormuško ožino, kar bi lahko po mesecu dni vojne prvič omililo motnje v ključni pomorski poti.
Napoved prihaja v trenutku, ko se razmere na Bližnjem vzhodu znova zaostrujejo. Le nekaj ur pred tem so bili v zračnih napadih zadeti iranski jedrski objekti, odgovornost pa je prevzel Izrael.
Iranski veleposlanik pri Združenih narodih v Ženevi Ali Bahreini je dejal, da je Teheran sprejel prošnjo ZN za omogočanje prevoza humanitarne pomoči in kmetijskih pošiljk.
„Ta ukrep odraža iransko nenehno zavezanost podpiranju humanitarnih prizadevanj in zagotavljanju, da bistvena pomoč nemudoma doseže tiste, ki jo potrebujejo,“ je zapisal.
Pomoč skozi ključno pomorsko pot
Hormuška ožina je ena najpomembnejših svetovnih prometnih poti za energente in trgovino, zato imajo omejitve neposreden vpliv tudi na širšo globalno preskrbo.
Medtem ko so bile doslej v ospredju motnje pri dobavi nafte in plina, strokovnjaki opozarjajo tudi na vpliv na kmetijstvo, saj omejitve gnojil lahko vplivajo na prehransko varnost.
Napoved Teherana tako pomeni prvi konkreten signal, da bi se vsaj del prometa lahko normaliziral.
Napadi na jedrske objekte in grožnje z maščevanjem
Napetosti so se dodatno zaostrile po napadih na iranske jedrske objekte. Po navedbah iranskih oblasti sta bila tarča kompleks težke vode v Araku in obrat za proizvodnjo uranovega koncentrata v provinci Yazd.
Po prvih podatkih napadi niso povzročili žrtev in ni bilo zaznati povečane ravni sevanja.
Izrael je sporočil, da napadi predstavljajo pomemben udarec iranskemu jedrskemu programu, Teheran pa je že napovedal povračilne ukrepe.
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je opozoril: „Iran bo za izraelske zločine zahteval visoko ceno.“
Tudi predstavniki revolucionarne garde so napovedali ostrejši odziv.
Mednarodni pozivi k zadržanosti
Mednarodna agencija za atomsko energijo je po napadih pozvala k zadržanosti in opozorila na tveganje jedrske nesreče, če bi se vojaške aktivnosti stopnjevale.
Diplomatska prizadevanja za umiritev razmer se nadaljujejo. Več držav, med njimi Turčija in Pakistan, poskuša posredovati pri organizaciji neposrednih pogovorov med Združenimi državami in Iranom.
Zunanji ministri skupine G7 so medtem pozvali k takojšnji ustavitvi napadov na civilno prebivalstvo in infrastrukturo.
V regiji se hkrati krepi tudi vojaška prisotnost. Ameriške sile so napotile dodatne enote na Bližnji vzhod, čeprav Washington poudarja, da večino ciljev lahko doseže brez kopenskih operacij.
