Spopadi na Bližnjem vzhodu vstopajo v novo, še bolj nepredvidljivo fazo. Niz napadov na energetsko infrastrukturo in trgovske ladje je v zadnjih dneh povzročil dodatno napetost na svetovnih trgih, kjer vlagatelji vse bolj opozarjajo na tveganje širše gospodarske krize.
Naftni trgi so se na nove dogodke odzvali hitro. Cena surove nafte je ponovno presegla mejo 100 dolarjev za sod, saj vlagatelje skrbijo morebitne motnje v dobavah energentov. Kljub temu da je Mednarodna agencija za energijo napovedala največje sproščanje strateških rezerv doslej, to ni uspelo ublažiti strahu pred pomanjkanjem nafte na svetovnem trgu.
Države članice agencije so se namreč dogovorile za sprostitev okoli 400 milijonov sodčkov nafte iz rezerv, od tega naj bi več kot 170 milijonov sodčkov prispevale Združene države Amerike. Analitiki opozarjajo, da bi lahko zaradi nadaljevanja vojaških operacij cene v razponu med 90 in 100 dolarji za sod postale nova realnost.
Obenem se razmere zaostrujejo tudi na ključnih transportnih poteh. Hormuška ožina, skozi katero poteka približno petina svetovnega izvoza nafte, je zaradi varnostnih razmer praktično zaprta za večino tankerjev. Iran je medtem napovedal, da v času vojne z Združenimi državami in Izraelom iz Perzijskega zaliva ne bo izvažal nafte.
Napadi na ladje in energetske objekte
Povečano tveganje za svetovno oskrbo z energijo dodatno krepijo napadi na ladijski promet in energetsko infrastrukturo v regiji. V bližini Združenih arabskih emiratov je izstrelek zadel kontejnersko ladjo in povzročil manjši požar, vendar naj bi bila posadka po navedbah britanske pomorske agencije UKMTO varna.
Po poročanju več medijev so bili tarča napadov tudi tankerji v iraških vodah. Bagdad je zaradi varnostnih razmer že napovedal zmanjšanje proizvodnje nafte, podobne ukrepe pa so sprejele tudi nekatere druge države v regiji, med njimi Kuvajt in Savdska Arabija.
Bahrajn je medtem poročal o napadu na skladišča goriva, Savdska Arabija pa je sporočila, da je prestregla več brezpilotnih letalnikov, usmerjenih proti velikemu naftnemu polju Shaybah.
Iranske oblasti ob tem poudarjajo, da so pripravljene na dolgotrajen konflikt. Predstavniki iranske revolucionarne garde so napovedali, da bi lahko v prihodnje tarče postali tudi gospodarski in finančni objekti, povezani z interesi Združenih držav in Izraela.
Raketni napadi in širjenje konflikta
Vojaški spopadi se nadaljujejo tudi na drugih frontah. Izraelska vojska je sporočila, da je Iran proti izraelskemu ozemlju izstrelil več valov raket, ki so jih poskušali prestreči zračni obrambni sistemi. Reševalne službe po prvih poročilih niso zaznale smrtnih žrtev, so pa posredovale pri posameznikih, ki so se poškodovali med iskanjem zavetja.
Iranski mediji so poročali o skupnih operacijah iranskih sil in libanonskega gibanja Hezbolah proti izraelskim ciljem. Izraelska vojska je medtem sporočila, da izvaja obsežne napade na vojaške objekte v Teheranu in na položaje Hezbolaha v Libanonu.
V središču Bejruta je v enem od napadov umrlo najmanj sedem ljudi, več kot 20 pa je bilo ranjenih, so sporočile libanonske oblasti. Tarča napada naj bi bil avtomobil na obalni cesti Corniche. Izraelska vojska je ločeno sporočila, da je v južnem predmestju Dahiyeh zadela več objektov, povezanih z infrastrukturo Hezbolaha.
Spopadi v Libanonu so se zaostrili po tem, ko je Hezbolah vstopil v konflikt na strani Irana. Po podatkih libanonskih oblasti je v dosedanjih napadih umrlo več kot 630 ljudi, več sto tisoč prebivalcev pa je zapustilo svoje domove.
Mednarodna skupnost medtem poziva k umiritvi razmer. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po pogovoru z libanonskim predsednikom Josephom Aounom pozval k takojšnji ustavitvi napadov in preprečitvi nadaljnjega širjenja konflikta.
