Konec avgusta in september sta za obnovo trate pogosto boljša od pomladi. Tla so po poletju še topla, jutra so vlažnejša, plevel raste počasneje, nova trava pa ima dovolj časa, da se do zime ukorenini. Toda samo seme še ne pomeni lepe zelenice – odločilno je, zakaj so gole zaplate sploh nastale.
Trata je po vročem poletju pogosto videti utrujena: na njej so rumeni krogi, zbita območja ob poteh, redki deli pod drevesi in lise, kjer je ostala pokošena trava. Preden kupimo seme, je zato dobro ločiti posledice suše od težav s tlemi, senco ali nepravilnim vzdrževanjem.
Če nove trave ne uspevajo že drugo sezono zapored na istem mestu, težava skoraj zagotovo ni v semenu.
Najprej odstranite vzrok, ne le posledice
Na osončenih delih vrta se trava poleti pogosto posuši zaradi vročine in premalo globokega zalivanja. V senci je zgodba drugačna: tam trata lahko redči, ker dobi premalo svetlobe, korenine dreves pa ji jemljejo vodo in hranila. Zelo redka trava tik ob hiši je lahko tudi znak, da je podlaga preveč zbita ali da voda s strehe vedno odteka na isto mesto.
Če so tla trda in se voda po dežju dolgo zadržuje na površini, jih pred setvijo prezračimo. Manjše površine lahko prebodemo z vilami, večje pa obdelamo s prezračevalnikom. Nato odstranimo mah, odmrlo travo in plevel ter zgornji sloj zemlje rahlo poravnamo.
Pri izrazito golih zaplatah ni dovolj, da seme raztresemo po stari travi. Potrebuje stik z zemljo, sicer ga lahko odnese dež, pojedo ptice ali pa preprosto ne vzklije enakomerno.
Kdaj se je pametno lotiti setve
Najboljši dan za setev je ob stabilnem, ne prevročem vremenu. Zemlja ne sme biti razmočena, vendar tudi ne presušena in trda kot beton. Če je napovedana dolgotrajna suša, je bolje nekaj dni počakati oziroma računati na redno zalivanje.
Seme posejemo čim bolj enakomerno, najbolje križno – polovico v eni, drugo polovico v pravokotni smeri. Nato ga nežno vdelamo v zgornji sloj zemlje in površino povaljamo oziroma rahlo potlačimo. Ne zakopavamo ga globoko, saj drobna travna semena za vznik potrebujejo tudi svetlobo.
Po setvi je najpomembnejša vlaga v zgornjih nekaj centimetrih zemlje. To ne pomeni, da trato vsak dan zalijemo z veliko količino vode. Veliko bolje je zalivati nežno in pogosteje, da se seme ne izsuši, vendar ga voda tudi ne spere v kupe.
Prva košnja naj ne bo prenagljena
Nova trava ne potrebuje vsakodnevnega preverjanja, potrebuje pa mir. Po trati v prvih tednih čim manj hodimo, saj mlade korenine še nimajo opore. Ko trava zraste približno od osem do deset centimetrov, jo prvič pokosimo. Kosilnica mora imeti ostra rezila, rez pa naj bo višji; travne ruše ne skrajšamo naenkrat za več kot tretjino.
Jesenska setev ni rešitev za vsak problem s trato. Na zelo senčnih mestih bo bolj smiselna zasaditev pokrovnih rastlin ali ureditev zastirke, pod drevesi pa je včasih lepša in bolj realistična rešitev manjša senčna greda.
Če pa je trata poletje preživela predvsem z redkimi, suhimi lisami, je september idealen trenutek, da jo obnovimo. Dobro pripravljena trata, posejana v začetku jeseni, bo spomladi običajno precej gostejša kot tista, ki jo na hitro rešujemo šele aprila.
