Odpadlo listje ni odpadek, ki ga je treba čim prej spraviti v vreče. Na gredah in pod grmovnicami lahko pozimi zaščiti tla, zadrži vlago in se počasi spremeni v dragocen humus. Na trati, v žlebovih in na obolelih rastlinah pa lahko naredi več škode kot koristi.
Jesensko listje je zato najbolje razdeliti na tri kupe: tisto, ki ga pustimo na mestu, tisto za kompost in tisto, ki ga odstranimo.
Listje je koristno, dokler tla še dihajo. Ko iz njega nastane mokra, zbita plast, postane težava.
Na trati ga ne puščajte predolgo
Tanka plast suhega listja na trati nekaj dni ne bo naredila škode. Če pa se zmoči, sprime in ostane tam tedne, travi odvzame svetlobo in zrak. Pod njim se lahko razvijejo plesni, spomladi pa ostanejo rumene oziroma redke zaplate.
Listje zato sproti pograbimo ali posesamo. Če je zdravo in suho, ga lahko drobno sesekljamo s kosilnico ter v tankem sloju pustimo na trati. Tako se bo hitreje razgradilo, vendar to deluje le, če listja ni preveč.
Po obnovi zelenice je še posebej pomembno, da je ne zadušimo. Če ste trato konec poletja na novo posejali, naj mlada trava ostane čim bolj svetla in zračna.
Pod grmovnicami je lahko odlična zastirka
Zdravo listje pod drevesi, živimi mejami in okrasnimi grmovnicami pustimo kot naravno zastirko. Tla bo ščitilo pred hitrim ohlajanjem in izsuševanjem, deževniki ter drugi talni organizmi pa ga bodo postopoma vlekli v zemljo.
Najprimernejše je listje sadnega drevja, lipe, javorja, breze in leske. Debelejše ali počasneje razgradljive liste, denimo orehove, hrastove in kostanjeve, je koristno prej zmleti ali jih zmešati z drugim materialom. Tako se ne bodo sprijeli v neprepusten sloj.
Na zelenjavnih gredah listje ne potrebuje biti popolnoma odstranjeno. Če na njih ne rastejo prezimne vrtnine, ga lahko uporabimo kot zastirko – vendar ne prekrijemo pravkar posejanega motovilca, špinače ali zimske solate, saj bi mladim rastlinam vzeli svetlobo.
Obolelo listje odstranite
Listov z jasnimi znaki bolezni ne dodajamo na domači kompost. Pri vrtnicah, sadnem drevju, paradižniku, krompirju in drugih rastlinah z močnimi pegami, plesnijo ali rjo je varneje, da okužene dele odstranimo med biološke odpadke oziroma ravnamo po lokalnih navodilih za zbiranje zelenega odreza.
Tudi listje pod kostanji, ki ga močno napada kostanjev listni zavrtač, je dobro redno pograbiti. Tako zmanjšamo število škodljivcev, ki bi lahko prezimili v tleh in spomladi znova napadli drevo.
Kup listja je lahko tudi zavetje za živali
Del suhega listja lahko pustimo v mirnem kotu vrta. Majhen, zračen kup pod grmom ali ob živi meji je dobrodošlo zavetje za ježe, žuželke in druge drobne živali. Ne postavljamo ga neposredno ob hišo in ga ne zapiramo v nepredušno plastično vrečo.
Najboljši jesenski vrt ni brez ene same smetke, ampak urejen tako, da ima vsaka stvar svoje mesto. Listje s trate in poti odstranimo, zdravo listje na gredah pametno uporabimo, obolelo pa pravočasno odnesemo.
