Po več tednih vročine in pomanjkanja padavin marsikatera še nedavno zelena trata postaja rumena ali rjava. Pogled ni najlepši, a rjava barva še ne pomeni nujno, da je trava odmrla. Pogosto gre za povsem naraven obrambni mehanizem.
Avgust je za trato eden najtežjih delov leta. Visoke temperature, močno sonce in suha tla upočasnijo njeno rast, trava pa lahko začne izgubljati zeleno barvo. Prvi odziv je običajno zalivanje, gnojenje ali še ena košnja. Prav to pa lahko trato dodatno obremeni.
Strokovnjaki University of Minnesota Extension pojasnjujejo, da nekatere trave ob suši preidejo v poletno mirovanje. Nadzemni del porjavi, korenine in rastna točka pa ostanejo žive. Ko se vrneta vlaga in nekoliko hladnejše vreme, se lahko trata ponovno obarva zeleno.
Rjava barva je lahko obramba pred sušo
Kako hitro trata porjavi, je odvisno tudi od travne mešanice. Travniška latovka lahko po navedbah ameriških strokovnjakov začne prehajati v mirovanje že po približno tednu dni brez vode, medtem ko so nekatere bilnice proti suši precej odpornejše.
Zato trata, ki je bila maja in junija gosta in zelena, avgusta nenadoma lahko izgleda skoraj uničena, čeprav koreninski sistem še vedno deluje.
Kot smo na Portal24 že opozorili pri poletni negi trate, je ena večjih napak v vročini tudi prenizka košnja. Daljše travne bilke senčijo tla, zmanjšujejo izhlapevanje in nekoliko bolje varujejo korenine pred vročino.
Ne kosite in ne gnojite na silo
Če trata zaradi vročine in suše skoraj ne raste, pogosta košnja nima pravega smisla. Še posebej se je dobro izogniti vožnji s težko kosilnico po močno izsušeni trati, saj jo lahko mehansko poškodujemo.
Tudi gnojilo sredi suše ni čudežna rešitev. Mirujoča trava hranil ne izkorišča tako kot trava v aktivni rasti, zato je z gnojenjem smiselno počakati na ugodnejše razmere.
Če želimo trato ohraniti zeleno, je boljše redkejše in temeljitejše zalivanje kot vsakodnevno nekajminutno škropljenje površine. Vodo je najbolje dodajati zgodaj zjutraj, seveda ob upoštevanju morebitnih lokalnih omejitev porabe vode.
Kdaj je rjava trata vendarle razlog za skrb?
Pozornost je potrebna, če posamezni deli trate ostajajo rjavi tudi po vrnitvi padavin in nižjih temperatur ali če se pojavijo ostro omejene lise, znaki plesni oziroma druga nenavadna razbarvanja. Takrat vzrok morda ni zgolj suša, temveč bolezen, škodljivci ali poškodovane korenine.
Pri enakomerno porjaveli trati po daljšem vročinskem in sušnem obdobju pa je pogosto najboljši ukrep presenetljivo preprost: nekaj potrpežljivosti.
Trata avgusta pač ni nujno videti kot maja. Ko se temperature znižajo in se tla ponovno navlažijo, se lahko tista na videz “mrtva” rjava površina začne precej hitro prebujati.
