Jogurt in kefir sta med najbolj priljubljenimi fermentiranimi živili, zato ju mnogi vključujejo prav v zajtrk. Toda ali ju je za boljši učinek na prebavo res treba zaužiti zjutraj in ali je eden boljša izbira od drugega? Nutricionisti pravijo, da je pomembnejša rednost kot pogled na uro.
Fermentirana živila vsebujejo mikroorganizme in snovi, ki nastanejo med fermentacijo ter lahko podpirajo raznolikost črevesnega mikrobioma. Kljub temu ni trdnih dokazov, da bi jogurt ali kefir najbolje učinkovala ob točno določenem delu dneva.
“Najboljši čas je tisti, ki se ujema z vašim urnikom,” je za EatingWell pojasnila nutricionistka Gabrielle Palmeri. Raziskave so se namreč veliko pogosteje ukvarjale s tem, kaj, koliko in kako pogosto jemo, kot pa z uro zaužitja fermentiranih živil.
Jogurt ali kefir: Kaj izbrati?
Jogurt je lahko dobra izbira za tiste, ki želijo gostejši in nasitnejši zajtrk. Kombiniramo ga lahko z ovsenimi kosmiči, sadjem, oreščki in semeni. Grški jogurt praviloma vsebuje tudi več beljakovin, vendar je treba preveriti sestavo posameznega izdelka.
Kefir je bolj tekoč in nekoliko izrazitejšega, kislega okusa. Običajno vsebuje mešanico bakterijskih kultur in kvasovk, zato je njegova mikrobna sestava lahko pestrejša. Pijemo ga lahko samostojno ali ga dodamo smutiju in kosmičem.
Izbira je tako predvsem odvisna od okusa, sestave izdelka in odziva prebave. Nekaterim bolj ustreza jogurt, drugi lažje zaužijejo kozarec kefirja. Če katero od živil povzroča napihnjenost ali nelagodje, je smiselno začeti z manjšo količino.
Ne vsebuje vsak izdelek živih kultur
Oznaka “fermentirano” še ne pomeni, da živilo ob zaužitju vsebuje veliko živih mikroorganizmov. Toplotna obdelava in pasterizacija jih lahko zmanjšata ali uničita.
Zato je pri nakupu priporočljivo preveriti, ali je na embalaži navedeno, da izdelek vsebuje žive oziroma aktivne kulture. Pri sadnih jogurtih in aromatiziranih kefirjih je smiselno pogledati tudi količino dodanega sladkorja.
Jogurtove bakterijske kulture lahko nekaterim ljudem pomagajo tudi pri prebavi laktoze. To pa ne pomeni, da bodo vsi, ki težje prenašajo mlečne izdelke, jogurt ali kefir uživali brez težav.
Dodajte še “hrano” za dobre bakterije
Fermentirana živila lahko za zajtrk kombiniramo z živili, bogatimi s prebiotičnimi vlakninami. Te so hrana za koristne bakterije v črevesju.
Dobra kombinacija je denimo navaden jogurt ali kefir z ovsenimi kosmiči, banano, jabolkom, oreščki ali semeni. Tako dobimo zajtrk z beljakovinami, vlakninami in fermentiranim živilom, ki nas lahko nasiti za dlje časa.
Pri uvajanju fermentiranih živil ni treba pretiravati. Manjša količina večkrat na teden je lahko boljša začetna izbira kot velik kozarec kefirja naenkrat, zlasti če jih doslej nismo pogosto uživali.
Za zdravje črevesja je torej pomembnejše, da jogurt, kefir ali druga fermentirana živila uživamo redno in v okviru raznolike prehrane, kot pa to, ali jih pojemo ob sedmih zjutraj ali pozneje čez dan.
