Državni proračun je v prvih petih mesecih leta ustvaril 890 milijonov evrov primanjkljaja. Prihodki so po predhodnih podatkih znašali 6,5 milijarde evrov, odhodki pa 7,4 milijarde evrov. Izdatki države so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali precej hitreje od prihodkov, kažejo podatki Ministrstva za finance.
Odhodki so bili med januarjem in majem višji za 15,6 odstotka in so dosegli 41,6 odstotka letno načrtovane porabe. Prihodki so se povečali za 11,4 odstotka in dosegli 41,5 odstotka načrtovanih letnih prihodkov.
Največja rast pri investicijah in stroških dela
Na Ministrstvu za finance izpostavljajo, da je država letos namenila več sredstev za socialne transferje, investicije, subvencije in stroške dela v javnem sektorju.
Najizraziteje so se povečale investicije, za katere je bilo porabljenih 529 milijonov evrov oziroma 28,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Sredstva so bila namenjena predvsem vojaški opremi, cestni in železniški infrastrukturi ter zdravstvenim projektom.
Za plače in druge stroške dela v javnem sektorju je država porabila 2,2 milijarde evrov, kar predstavlja 11,2-odstotno rast. Ministrstvo rast pripisuje napredovanjem zaposlenih, plačni reformi in vplivu višje minimalne plače.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom so dosegli 951 milijonov evrov, kar je 10,8 odstotka več kot leto prej. Več sredstev je bilo namenjenih družinskim prejemkom, starševskim nadomestilom, brezposelnim in programom socialne varnosti, predvsem osebni asistenci.
Država je hkrati za financiranje zdravstvene in pokojninske blagajne namenila 808 milijonov evrov. Od tega je 668 milijonov evrov predstavljal transfer Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
DDV ostaja najpomembnejši vir prihodkov
Davčni prihodki so v prvih petih mesecih dosegli 5,6 milijarde evrov, kar je 7,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Največ denarja je prinesel davek na dodano vrednost. Prihodki iz DDV so znašali 2,5 milijarde evrov in so bili za 11,4 odstotka višji kot pred letom dni.
Močno se je povečal tudi priliv iz davka od dohodkov pravnih oseb. Država je iz tega naslova pobrala 883 milijonov evrov, kar predstavlja 23,5-odstotno rast. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je k temu prispeval predvsem pozitiven poračun za leto 2025 zaradi boljših poslovnih rezultatov podjetij.
Drugače je pri dohodnini. Prihodki iz tega naslova so znašali 969 milijonov evrov in so bili za 1,2 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju. Čeprav je akontacija dohodnine od plač rasla zaradi visoke zaposlenosti in rasti plač, so skupni prihodki upadli zaradi višjega letnega poračuna dohodnine in večjega deleža sredstev, ki pripada občinam.
Prihodki iz Bruslja poskočili za 143 odstotkov
Med izrazitejšimi spremembami na prihodkovni strani izstopajo evropska sredstva.
Slovenija je iz proračuna Evropske unije prejela 478 milijonov evrov, kar je kar 143 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po navedbah Ministrstva za finance je rast predvsem posledica prilivov iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Podatki za prvih pet mesecev tako kažejo nadaljevanje rasti državne porabe, predvsem na področju investicij, socialnih transferjev in stroškov dela, medtem ko proračunski prihodki kljub rasti niso sledili enakemu tempu povečevanja izdatkov. Vir: Ministrstvo za finance.
