Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije predlaga dodatne ukrepe za razbremenitev slovenskih kmetov, nižje stroške pridelave hrane ter izboljšanje socialnega položaja kmečkih družin in upokojencev. Predloge je pripravila v okviru obravnave Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, pri čemer opozarja, da slovensko kmetijstvo potrebuje še precej širše sistemske spremembe.
Na zbornici podpirajo vključitev kmetijstva med interventne ukrepe, vendar ocenjujejo, da trenutni predlogi ne rešujejo vseh ključnih težav sektorja.
KGZS: Stroški rastejo, samooskrba ostaja prenizka
Predsednik KGZS Jože Podgoršek opozarja, da se slovenski kmetje že dalj časa soočajo z visokimi stroški proizvodnje, zahtevnimi pogoji dela in nizko prehransko samooskrbo pri nekaterih ključnih proizvodih.
“Slovenski kmetje se že danes soočajo z visokimi stroški, zahtevnimi pogoji pridelave in nizko samooskrbo pri ključnih prehranskih proizvodih. Zato potrebujemo ukrepe, ki bodo omogočili razvoj kmetijstva in dolgoročno stabilnost pridelave hrane,” poudarja Podgoršek.
Eden ključnih predlogov zbornice je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za kmečke zavarovance z dveh na en odstotek. Po oceni KGZS bi bili s tem kmetje izenačeni z zaposlenimi, hkrati pa bi se zmanjšal pritisk na kmetijska gospodarstva.
Predlogi za upokojence in dopolnilne dejavnosti
Pomemben del predlogov se nanaša tudi na socialni položaj starejših kmetov. KGZS predlaga, da bi letni in zimski dodatek prejeli tudi kmečki upokojenci, ki so bili večino delovne dobe zavarovani za ožji obseg pravic in danes prejemajo zelo nizke pokojnine.
Na zbornici opozarjajo, da številni starejši kmetje živijo pod pragom revščine.
KGZS želi spremeniti tudi obdavčitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Predlaga, da bi nosilce dopolnilnih dejavnosti, ki so za polni delovni čas socialno zavarovani iz naslova kmetijske dejavnosti, obravnavali enako kot samostojne podjetnike.
Po oceni zbornice zdajšnja ureditev povzroča neenak položaj, saj kmetje opravljajo osnovno in dopolnilno dejavnost ter so hkrati polno zavarovani, kljub temu pa nimajo enake davčne obravnave kot podjetniki.
Višje pavšalno nadomestilo DDV in nižji stroški pridelave
Med predlogi je tudi dvig pavšalnega nadomestila DDV za kmete, ki niso vključeni v sistem DDV, in sicer z osmih na deset odstotkov.
To bi po navedbah KGZS pomenilo višje povračilo stroškov pri prodaji mleka, živine ali zelenjave ter delno omililo stroške repromateriala, goriva in opreme.
Zbornica obenem predlaga, da bi znižana stopnja DDV za mineralna gnojila in kemična fitofarmacevtska sredstva ostala v veljavi tudi po letu 2031.
Na KGZS opozarjajo, da bi morebitni dvig DDV na 22 odstotkov dodatno podražil pridelavo hrane in še povečal odvisnost Slovenije od uvoza, predvsem pri sadju in zelenjavi, kjer je domača samooskrba že zdaj nizka.
