Merilnik pokaže višjo številko, kot ste pričakovali, in v nekaj sekundah postane človek še bolj napet — tlak pa lahko zaradi tega naraste še dodatno. Ena sama meritev zato ni diagnoza. Krvni tlak se čez dan spreminja, nanj pa vplivajo gibanje, stres, kava, cigareta, poln mehur, pogovor med meritvijo in že sama skrb pred rezultatom.
Domače merjenje je zelo koristno, ker pokaže, kako se tlak vede v običajnem okolju, ne le v ambulanti. Toda dober podatek dobimo šele, ko je meritev opravljena pravilno in ko opazujemo več meritev skozi več dni.
Evropsko združenje za hipertenzijo domače merjenje navaja kot pomemben del spremljanja krvnega tlaka; informacije in smernice o spremljanju so zbrane na njihovi strani o merjenju krvnega tlaka.
Najprej pet minut miru
Pred merjenjem je dobro vsaj pet minut mirno sedeti. Hrbet naj bo naslonjen, stopala na tleh, roka pa podprta približno v višini srca. Med meritvijo ne govorimo, ne gledamo v telefon in ne držimo manšete čez oblačila.
Merjenje takoj po hoji po stopnicah, kavi, cigareti ali prepiru ne pove veliko o vašem običajnem tlaku. Pove predvsem to, da telo ni bilo v mirovanju.
Pomembna je tudi prava velikost manšete. Premajhna ali prevelika lahko rezultat popači, zato se je ob nakupu merilnika pametno posvetovati v lekarni ali pri zdravstvenem osebju.
Če je prva meritev nepričakovano visoka, ne merite desetkrat zapored v paniki. Sedite mirno, počakajte minuto in meritev ponovite.
Ameriško združenje za srce priporoča, da ob vsakem merjenju opravimo dve meritvi v razmaku ene minute in ju zapišemo. Enako navaja NHS: običajno se meritve opravljajo dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, zdravnik oziroma medicinska sestra pa pove, koliko dni naj spremljanje traja.
Zapis je za zdravnika uporabnejši od ene številke
Najbolj koristno je zapisati datum, uro, obe meritvi ter morebitno posebnost: slabo noč, bolečino, stresen dogodek, veliko kave ali spremembo zdravil. Tako zdravnik ne dobi le ene številke, ampak vzorec.
To je posebej pomembno pri ljudeh, ki že jemljejo zdravila za krvni tlak. Odmerka ne spreminjajte sami zato, ker je bila ena meritev višja ali nižja od običajne. Pri zdravljenju se gleda širša slika, tudi druge bolezni in možni neželeni učinki.
Redno spremljanje je smiselno tudi zato, ker povišan tlak največkrat ne povzroča jasnih simptomov. Človek se lahko počuti povsem normalno, zato glavobol ali odsotnost glavobola nista zanesljiv domači test.
Če so vrednosti ponavljajoče visoke, se dogovorite za posvet z osebnim zdravnikom. Hitro pomoč pa poiščite, kadar je zelo visoka meritev ponovljena in jo spremljajo bolečina v prsih, huda zasoplost, nenadna šibkost, motnje govora ali vida, zmedenost oziroma hud glavobol. Takrat ne čakamo, da bo naslednja meritev boljša.
Domači merilnik ni naprava za vsakodnevno vznemirjanje. Je preprost način, da iz posamezne številke naredimo uporaben podatek — in pravočasno ukrepamo, kadar je to potrebno.
