Madžarska bo novembra začela objavljati več deset tisoč dosjejev nekdanjih komunističnih varnostnih služb. V javno dostopni spletni zbirki bo mogoče iskati med imeni od 50.000 do 60.000 sodelavcev, ki so med drugim nadzorovali sorodnike, prijatelje, sosede in sodelavce.
Objava dosjejev je ena izmed predvolilnih obljub madžarskega premierja Petra Magyarja. Njegova desnosredinska stranka Tisza je aprila končala dolgoletno vladavino Fidesza Viktorja Orbána, nova vlada pa je odpiranje arhivov predstavila kot korak k večji preglednosti in soočenju države s totalitarno preteklostjo.
Madžarski parlament je ustrezni zakon sprejel septembra. Javna objava dokumentov bo potekala v dveh fazah, začela pa se bo 4. novembra, ko bo minilo 70 let od vstopa sovjetskih tankov v Budimpešto in krvavega zatrtja madžarske protikomunistične vstaje.
Doslej le omejen dostop do dokumentov
Čeprav je komunistični režim na Madžarskem padel leta 1989, država arhivov nekdanjih varnostnih služb doslej ni v celoti odprla. Dostop so imeli predvsem raziskovalci, posamezniki pa so lahko zaprosili za vpogled v svoje dosjeje oziroma dokumente o ožjih družinskih članih.
Po novem bodo dokumenti vključeni v javno dostopno in iskalno spletno zbirko. Po navedbah Zgodovinskega arhiva madžarske državne varnosti oziroma ABTL je v gradivu med 50.000 in 60.000 imen sodelavcev nekdanjih služb. Po podatkih Reutersa je bilo samo med letoma 1956 in 1989 evidentiranih okoli 55.000 tajnih sodelavcev.
Pri tem niso vsi sodelovali prostovoljno. Nekatere je tajna policija novačila z grožnjami in izsiljevanjem, druge z obljubami ali nagradami. Njihova poročila o prijateljih, sorodnikih, sosedih in sodelavcih so lahko vodila v zaslišanja, prepovedi delovanja ali aretacije.
Pod nadzorom tudi glasbeniki
Med tarčami tajne policije je bila v osemdesetih letih tudi budimpeška alternativna glasbena scena, ki so jo oblasti zaradi priljubljenosti med mladimi obravnavale kot potencialno grožnjo.
Madžarski glasbenik Peter Müller “Sziami” je bil zaradi svojega ustvarjanja zasliševan, policija mu je prepovedovala nastope, skoraj pa so ga izključili tudi s fakultete. Njegova skupina Kontroll Csoport je leta 1983 izvajala pesem z naslovom “Informatorji in provokatorji”, medtem ko je bila njegova prva punkovska zasedba URH poimenovana po radijski frekvenci, ki jo je uporabljala državna policija.
Müller ima kljub osebni izkušnji glede javne objave imen mešane občutke. Opozoril je, da so številni sodelavci nekdanjih služb že pokojni, drugi pa danes živijo povsem drugače, zato nasprotuje njihovemu poniževanju in javnemu kaznovanju.
Občutljivi podatki bodo zakriti
Direktor arhiva Gergő Bendegúz Cseh je odpiranje dosjejev označil za “zgodovinski korak”. Poudaril je, da bo madžarska ureditev omogočila širše javno iskanje kot sistemi v nekaterih drugih nekdanjih komunističnih državah.
Poljska je svoje arhive odprla že prej, vendar brez povsem neomejenega javnega iskanja. Nemčija je dostop do gradiva vzhodnonemške tajne službe Stasi uredila že leta 1991, na Češkem pa vsi dokumenti še niso digitalizirani in objavljeni na spletu.
Madžarska zbirka kljub javni dostopnosti ne bo razkrivala vseh podatkov. Zdravstvene informacije, podatki o odvisnostih, spolni usmerjenosti in drugi občutljivi osebni podatki bodo zakriti. Dokumenti bodo poleg informatorjev zajemali tudi pripadnike služb, druge sodelavce in posameznike, ki jih je tajna policija poskušala pridobiti za sodelovanje.
