Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je posvarila pred velikimi rezi v prihodnji sedemletni proračun Evropske unije. Nemčija in več drugih neto plačnic medtem zahtevajo zmanjšanje predloga za več sto milijard evrov, Slovenija pa se je pridružila skupini držav, ki nasprotuje krčenju sredstev za kmetijstvo in kohezijo.
“Želim opozoriti na nevarnost velikih rezov. Tvegali bi globoke reze v ključne prednostne naloge, o katerih smo se vsi strinjali,” je Ursula von der Leyen v torek dejala poslancem Evropskega parlamenta v Strasbourgu.
Po poročanju Politica je predsednica Komisije opozorila, da bi občutno manjši skupni proračun ogrozil financiranje področij, kot so konkurenčnost, energetska neodvisnost in druge strateške naloge Evropske unije.
Evropska komisija je za obdobje od leta 2028 do 2034 predlagala proračun v vrednosti skoraj dva tisoč milijard evrov oziroma 1,26 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU. Von der Leyen je poudarila, da delež ni bistveno višji kot v sedanjem finančnem okviru, čeprav mora EU poleg tradicionalnih politik financirati tudi nove naloge ter odplačevati dolg sklada za okrevanje po pandemiji.
Zavzela se je tudi za “znaten sveženj novih lastnih sredstev”. Komisija med drugim predlaga nove prihodke, povezane z emisijskimi kuponi, ogljično dajatvijo na mejah, elektronskimi odpadki, tobačnimi trošarinami in prispevki velikih podjetij. S tem želi zmanjšati pritisk na neposredne prispevke držav članic.
Nemčija zahteva reze za več sto milijard evrov
Najostrejši odpor proti predlogu Komisije prihaja iz Nemčije. Kancler Friedrich Merz je dejal, da bi bila odsotnost novega finančnega okvira za Nemčijo finančno najugodnejša možnost, čeprav bi takšen razplet omejil sposobnost Evropske unije za ukrepanje.
Berlin skupaj z Avstrijo, Dansko, Finsko, Nizozemsko in Švedsko zahteva, da se predlog zmanjša za več sto milijard evrov. Šest držav meni, da v času, ko članice omejujejo lastno javno porabo, tako veliko povečanje evropskega proračuna ni sprejemljivo.
Nemčija želi tudi drugačno razporeditev sredstev. Več denarja bi namenila obrambi, konkurenčnosti, inovacijam in upravljanju migracij, manj pa tradicionalnim politikam, predvsem kmetijskim subvencijam in regionalnemu razvoju.
Slovenija med državami, ki branijo kmetijstvo in kohezijo
Nasprotno stališče je zavzelo 17 držav, med njimi tudi Slovenija. Skupina pod vodstvom Italije in Romunije je irskemu premierju Micheálu Martinu poslala pismo, v katerem zahteva ohranitev ustreznega financiranja skupne kmetijske in kohezijske politike.
Pismo so poleg Slovenije podpisale še Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Države opozarjajo, da evropski proračun ne sme financirati novih prednostnih nalog na račun kmetov in manj razvitih regij.
Irska, ki trenutno predseduje Svetu EU, naj bi v soboto predstavila nov kompromisni predlog. Po neuradnih ocenah bi lahko predvidel zmanjšanje prvotnega predloga za več kot 100 milijard evrov. Veleposlaniki držav članic naj bi dokument obravnavali že v nedeljo, voditelji pa na vrhu EU 15. in 16. oktobra.
Cilj držav članic je dogovor doseči do konca leta, vendar ostaja razkorak med največjimi neto plačnicami in državami, ki želijo zaščititi kmetijska ter kohezijska sredstva, velik.
