Načrtovana posodobitev železniškega koridorja Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb bi lahko postala pomembna razvojna os med Slovenijo in Hrvaško, je na meddržavnem srečanju v Grosupljem poudarila ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs. Boljša železniška povezava bi po njenih besedah izboljšala dostop do delovnih mest in storitev ter odprla nove možnosti za gospodarstvo, turizem in naložbe.
“Razvoj se ne sme ustaviti na državnih, regionalnih ali občinskih mejah in v predalih. Priti mora do človeka,” je na srečanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Poti prihodnosti Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb dejala ministrica Monika Kirbiš Rojs, so sporočili z ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.
Združenje, ki povezuje slovenske in hrvaške partnerje, je prvi registrirani EZTS s sedežem v Sloveniji. Njegov osrednji projekt je revitalizacija in posodobitev železniške povezave med Ljubljano, Novim mestom, Karlovcem in Zagrebom.
Železnica kot razvojna os
Monika Kirbiš Rojs je poudarila, da pomen načrtovane povezave presega prometno infrastrukturo. Sodobnejša železnica bi omogočila hitrejšo in kakovostnejšo mobilnost, boljšo dostopnost delovnih mest in javnih storitev ter manjšo odvisnost od cestnega prometa.
“Če želimo, da se Slovenija razvija policentrično, moramo razvojne možnosti ustvarjati tudi zunaj največjih urbanih središč,” je dejala ministrica.
Prometno in razvojno načrtovanje bi moralo biti po njenih besedah tesneje povezano s potrebami prebivalcev ter z razvojem gospodarstva in trajnostne mobilnosti. Koridorja zato ni mogoče obravnavati zgolj kot železniško progo, temveč kot povezavo območij, na katerih bi boljša dostopnost lahko spodbudila gospodarsko dejavnost, turizem in nove naložbe.
“Uspeha tega sodelovanja ne bomo merili po številu sestankov ali dokumentov, ampak po rezultatih oziroma po tem, ali bodo ljudje hitreje prišli do službe in storitev, ali bo železniška povezava boljša in ali bo območje privlačnejše za nove naložbe,” je poudarila Monika Kirbiš Rojs.
Financiranje še ni določeno
Ministrica je med ključnima nalogama ministrstva navedla uspešen zaključek evropskega programskega obdobja 2021–2027 in pravočasno pripravo na obdobje 2028–2034.
Ker pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru Evropske unije in pravilih porabe sredstev še potekajo, o financiranju posameznih projektov še ni mogoče govoriti. Monika Kirbiš Rojs je kljub temu poudarila, da je treba projekte pravočasno in kakovostno pripraviti, saj bodo pri dodeljevanju sredstev pomembne konkretne potrebe regij ter pripravljenost projektne dokumentacije.
Spregovorila je tudi o potrebi po močnejši regionalni ravni. Po njeni oceni smisel pokrajin ni v ustvarjanju dodatne administracije, temveč v približevanju razvojnih odločitev prebivalcem in učinkovitejšem povezovanju občin pri projektih, ki presegajo njihove meje.
Z županom o razvojnih projektih Grosuplja
Ministrica se je ob robu srečanja skupaj z generalnim sekretarjem Rokom Zupančičem sestala z županom Občine Grosuplje Petrom Verličem. Govorili so o možnostih financiranja občinskih razvojnih projektov, sodelovanju z ministrstvom in pripravah na evropsko programsko obdobje 2028–2034.
Občina je med prednostnimi projekti izpostavila gradnjo glasbene šole s kulturnim centrom, nadaljnjo izgradnjo kanalizacijskega omrežja in druge okoljske infrastrukture ter ureditev komunalne infrastrukture v industrijskih conah. Ob koncu obiska se je Monika Kirbiš Rojs vpisala tudi v spominsko knjigo Občine Grosuplje.
