Evropsko sodišče za človekove pravice je pri obravnavi pritožb dveh hrvaških ribičev kršitev pravice do poštenega sojenja ugotovilo le v enem primeru. Na ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da sodba ne posega v arbitražno razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško ter ne spreminja razmer na terenu.
“ESČP je ob upoštevanju okoliščin posameznega primera kršitev pravice do poštenega sojenja ugotovilo v enem od obeh obravnavanih primerov,” so v odzivu zapisali na ministrstvu za pravosodje.
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločalo o pritožbah dveh hrvaških ribičev v zadevi Makovac in Latin proti Sloveniji. Trdila sta, da slovenski organi niso imeli pristojnosti za ukrepanje na območju, ki ga štejeta za hrvaško morje, ter da jima v prekrškovnih postopkih niso bile zagotovljene procesne pravice.
V primeru Makovac kršitve ni bilo
Del pritožb, povezan z zatrjevano kršitvijo načela, da ni kazni brez zakona, je ESČP že med predhodnim preizkusom razglasilo za nedopusten.
“V delu, v katerem sta pritožnika očitala kršitev 7. člena EKČP, ki določa, da ni kazni brez zakona, je navedeno sodišče pritožbi razglasilo za nedopustni že v fazi predhodnega preizkusa in ga slovenski strani sploh ni posredovalo v odgovor,” so pojasnili na ministrstvu.
Pri presoji pravice do poštenega sojenja je ESČP v primeru ribičke Makovac odločilo, da kršitve ni bilo. Slovenska sodišča so po ugotovitvah evropskega sodišča ravnala upravičeno, ko niso izvedla ustne obravnave.
“Njena obsodba je bila namreč podprta med drugim s fotografijami dveh prepoznavnih posameznikov in gospa Makovac je imela možnost ta dokaz izpodbijati,” so navedli na ministrstvu.
Pri Latinu bi morali izvesti zaslišanje
Drugače je ESČP odločilo v primeru ribiča Latina. Njegova obsodba je temeljila na prepoznavi inšpektorja za ribištvo in nekonkretiziranem sklicevanju na objave na družbenih omrežjih.
“Ustna obravnava bi bila v njegovem primeru nujna za preizkus teh dokazov,” poudarjajo na ministrstvu.
ESČP je ugotovilo, da kakovost fotografije s kraja prekrška ni omogočala prepoznave oseb. Ker je obsodba temeljila predvsem na osebni zaznavi prekrškovnega organa, bi moralo slovensko sodišče izvesti zaslišanje oziroma javno obravnavo, tudi če ribič tega ni izrecno zahteval.
“ESČP je izpostavilo, da je bil sklic na objave na družbenih omrežjih pri ugotavljanju identitete storilca nekonkretiziran, sodišče pa se do tega ni opredelilo,” so še zapisali.
Evropsko sodišče Latinu ni prisodilo odškodnine, saj je ocenilo, da že ugotovitev kršitve pomeni zadostno pravično zadoščenje. Prav tako mu ni prisodilo stroškov postopka, ker jih je krila Hrvaška. Kot možen individualni ukrep za izvršitev sodbe je navedlo vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pri slovenskem vrhovnem sodišču.
Brez ugotovljene sistemske pomanjkljivosti
Na ESČP je bilo vloženih več kot 800 podobnih pritožb hrvaških ribičev, povezanih z več kot 1000 prekrškovnimi postopki. Kljub temu sodišče po navedbah ministrstva ni ugotovilo sistemske težave v slovenski ureditvi.
“Sodišče zaradi neizvedbe ustne obravnave oziroma zaslišanj v sodnih prekrškovnih postopkih ni ugotovilo sistemske pomanjkljivosti,” so poudarili. Obenem je opozorilo, da bo vprašanje spremljalo pri obravnavi morebitnih prihodnjih pritožb.
ESČP je potrdilo, da možnost, po kateri sodnik sam presodi, ali je treba v prekrškovnem postopku izvesti zaslišanje, sama po sebi ni neskladna s pravico do poštenega sojenja. Odločitev je odvisna od dokazov in okoliščin vsakega posameznega primera.
“Današnja odločitev sodišča ne vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško na morju in tudi ne spreminja stanja na terenu,” so izpostavili na ministrstvu.
Ministrstvo bo sodbo natančno preučilo ter opredelilo potrebne individualne in splošne ukrepe za njeno izvršitev. “Republika Slovenija je zavezana izvrševanju sodb ESČP,” so dodali. Slovenija ima trenutno v postopku izvrševanja šest dokončnih sodb tega sodišča.
