Ministrstvo za notranje zadeve je po današnjem protestu pred azilnim domom na Viču zavrnilo očitke Ambasade Rog o deportacijah prosilcev za azil. Poudarili so, da Slovenija postopke vodi skladno z evropsko zakonodajo in da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje drugim članicam Evropske unije po tako imenovani dublinski uredbi.
Več kot sto protestnikov, povezanih z Ambasado Rog, je danes pred azilnim domom opozarjalo na, kot so dejali, nehumano migracijsko politiko države. Po poročanju STA je bila povod za protest napoved predaje treh prosilcev za azil Hrvaški, ki pa je bila pozneje prestavljena.
Na notranjem ministrstvu poudarjajo, da postopki predaje potekajo po natančno določenih pravilih. Dublinska uredba namreč določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava ena sama država članica EU, praviloma tista, ki je za postopek pristojna po evropskih pravilih.
Ministrstvo: Prosilci ne morejo izbirati države
Na ministrstvu so zapisali, da sistem mednarodne zaščite prosilcem zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa tudi pravice, da sami izberejo državo članico, v kateri želijo ostati.
Dodali so, da morajo države članice obravnavati vsako prošnjo za azil, razen če se ugotovi, da je zanjo pristojna druga država EU.
Konkretnih primerov na ministrstvu niso komentirali, so pa pojasnili, da so prosilci zoper odločbe o predaji vložili tožbe na upravno sodišče. To je tožbe zavrnilo in pritrdilo odločitvam ministrstva. Sodišče je obenem zavrnilo tudi predlog za začasno odredbo, kar pomeni, da izvršitve postopkov ni zadržalo.
Ambasada Rog: Slovenija bi se lahko odločila drugače
Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je medtem poudaril, da bi Slovenija lahko ravnala drugače in prosilcem omogočila mednarodno zaščito v Sloveniji.
Po njegovih besedah gre za posameznike, ki v Sloveniji živijo že dalj časa, tukaj delajo in so si ustvarili življenje, zato vračanje na Hrvaško ocenjuje kot nehumano. Kritičen je bil tudi do hrvaškega azilnega sistema.
Podobno je za STA ocenila tudi profesorica mariborske pravne fakultete Janja Hojnik, ki je pojasnila, da lahko država v okviru svoje suverenosti posameznikom prizna več pravic, kot jih zahteva mednarodno pravo. Ob tem je poudarila, da konkretnih primerov sicer ne pozna.
Po podatkih ministrstva je Slovenija letos do konca aprila po dublinskem postopku drugim državam članicam predala 18 prosilcev za mednarodno zaščito. Lani je bilo takšnih predaj 46, leto prej 68, v letu 2023 pa 13.
