V državnem zboru se je pred današnjo sejo znova zaostrilo glede razreza mest v parlamentarnih delovnih telesih. Poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne so vložili zahtevo za ponovno odločanje o sklepu, ki ga je v petek sprejel kolegij predsednika DZ. Kot poroča STA, spor ni ostal le pri proceduralnih vprašanjih, saj v Levici že napovedujejo tudi ustavno presojo.
Napetosti so se pojavile že ob potrjevanju dnevnega reda seje. Del opozicije in nekdanjega koalicijskega trojčka je vztrajal, da bi moral DZ o zahtevi odločiti še pred obravnavo drugih točk, medtem ko je predsednik državnega zbora Zoran Stevanović odločil, da bo glasovanje izvedeno v okviru mandatno-volilnih zadev.
Levica: Iz ključnih odborov smo izključeni
Vodja poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec je opozoril, da njihova poslanska skupina po predlaganem razrezu ostaja brez mest v odborih za zdravje, okolje in izobraževanje.
Po njegovih besedah poslovnik DZ določa, da mora imeti vsaka poslanska skupina praviloma vsaj enega člana v posameznem delovnem telesu, zato ocenjujejo, da gre za poseg v osnovna parlamentarna pravila.
“S tem so kršena temeljna načela parlamentarizma. Nikoli v zgodovini državnega zbora se še ni na ta način izrivalo določene stranke iz možnosti odločanja o vsebinah,” je bil oster Mesec.
V izjavi za medije je dodal, da naj bi jih iz omenjenih odborov izključili zato, ker najbolj izrazito zagovarjajo javno zdravstvo, javno šolstvo in okoljske politike.
Levica je po njegovih besedah na kolegiju že predlagala več rešitev, a predlogi niso bili sprejeti. Zato zdaj napovedujejo tudi uporabo drugih pravnih poti, vključno z ustavno presojo.
Očitki o vodenju parlamenta
Mesec je bil kritičen tudi do predsednika DZ Zorana Stevanovića, za katerega meni, da ne razume osnov parlamentarnega postopka. Poleg tega je ostro komentiral tudi predlog imenovanja nove generalne sekretarke DZ Špele Ocvirk.
Po njegovem mnenju se vodenje parlamenta odmika od ustaljenih demokratičnih pravil, poslovnik državnega zbora pa da postaja vse bolj stvar trenutne interpretacije vodstva DZ.
Podobno kritiko je izrekel tudi poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je opozoril na postopkovne zaplete pri dosedanjih sejah.
“Predsednik je v resnici povedal: poslovnik sem jaz in ta parlament sem jaz,” je dejal Žavbi in ocenil, da poslanci vse težje normalno opravljajo parlamentarno delo.
Spor tudi zaradi predsedniških mest
Jedro spora ostaja razdelitev vodilnih funkcij v odborih in komisijah DZ. Po zdajšnjem razrezu bi največ predsedniških mest pripadlo SDS, ki bi vodila osem delovnih teles. Svobodi bi pripadlo pet predsedniških mest, trojčku NSi, SLS in Fokus štiri, SD pa dve.
Prav razmerje med Svobodo in trojčkom okoli NSi je sprožilo dodatno nezadovoljstvo. V Svobodi menijo, da bi glede na volilni rezultat in 29 poslancev morali dobiti več predsedniških položajev.
Predlagali so, da bi se NSi, SLS in Fokus odpovedali enemu mestu v korist Svobode, vendar je bodoča koalicija takšen predlog zavrnila.
Do vprašanja razdelitve mest je bil kritičen tudi predsednik SD Matjaž Han, ki je opozoril, da ni dobro za demokracijo, če parlamentarna stranka ne more sodelovati v odborih, kjer želi prispevati svoje stališče in glasovati o pomembnih odločitvah.
