Nacionalni inštitut za javno zdravje ocenjuje, da je tveganje za širjenje hantavirusne okužbe v Sloveniji po pojavu bolezni na križarki zelo majhno oziroma zanemarljivo. Ob tem poudarja, da v Sloveniji niso zaznali andskega virusa, ki je povezan z redkimi prenosi okužbe med ljudmi in povzroča najtežjo obliko bolezni.
NIJZ je o primeru okužbe na križarki obveščen prek sodelovanja s Svetovno zdravstveno organizacijo in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni.
NIJZ: Prenos med ljudmi je zelo redek
Na NIJZ pojasnjujejo, da rod hantavirusov obsega 37 različnih vrst virusov, ki se praviloma prenašajo z glodavcev na ljudi. Najpogostejši način okužbe je vdihavanje aerosolov iz urina, iztrebkov ali sline okuženih glodavcev.
“Prenašanje med ljudmi je zelo redko,” poudarjajo na NIJZ.
Doslej je bil tak prenos potrjen predvsem pri andskem virusu (ANDV), ki kroži v Južni Ameriki, predvsem v Argentini in Čilu.
Epidemiološke raziskave kažejo, da je bil za prenos potreben tesen in dolgotrajen stik z okuženo osebo, večinoma znotraj gospodinjstev ali družin. Po navedbah NIJZ ni dokazov, da bi se virus prenašal po zraku ali da bi prihajalo do trajnega širjenja v skupnosti ali zdravstvenih ustanovah.
Smrtnost pri najtežji obliki bolezni lahko doseže 60 odstotkov
Pri obolelih na križarki so potrdili hantavirusni pljučni sindrom (HPS), ki velja za eno najtežjih oblik okužbe s hantavirusi.
Bolezen se običajno začne z vročino, mrzlico, glavobolom in splošnim slabim počutjem, kasneje pa lahko povzroči hudo prizadetost pljuč in srca, nabiranje tekočine v pljučih, dihalno stisko in srčno popuščanje.
NIJZ opozarja, da lahko smrtnost pri tej obliki bolezni doseže med 30 in 60 odstotkov.
V Sloveniji letos šest primerov mišje mrzlice
Andskega virusa v Sloveniji niso zaznali. Pri nas se najpogosteje pojavljata virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), znano tudi kot mišja mrzlica.
Potek bolezni je praviloma blažji kot pri hantavirusnem pljučnem sindromu, saj gre predvsem za prizadetost ledvic. Smrtnost pri mišji mrzlici v Sloveniji znaša približno en odstotek.
Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letih 2025 in 2026 prijavljenih po šest primerov okužbe.
Lani so potrdili pet okužb z virusom Puumala in eno z virusom Dobrava, letos pa štiri primere virusa Puumala in dva virusa Dobrava.
Večjih izbruhov v zadnjih letih niso zaznali.
Največ okužb pri čiščenju in delu v naravi
Okužbe v Sloveniji najpogosteje nastanejo pri delu na vrtu, čiščenju kleti, lop ali drugih dlje časa zaprtih prostorov ter pri opravilih v naravi in na kmetijah.
NIJZ zato opozarja na pomen osebne higiene, prezračevanja prostorov in zatiranja glodavcev.
Pred čiščenjem zaprtih prostorov priporočajo dobro prezračevanje, izogibanje intenzivnemu prašenju ter uporabo mokrega čiščenja namesto pometanja. Pri večji izpostavljenosti prahu priporočajo tudi uporabo zaščitnih mask.
