Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da podnebne spremembe v Slovenijo prinašajo vse pogostejša obdobja ekstremne vročine, ki bodo po njihovih ocenah tudi daljša in intenzivnejša. To pomeni večje obremenitve za organizem, več zdravstvenih zapletov in večje tveganje predvsem za ranljive skupine prebivalstva.
Kot poudarjajo na NIJZ, vročina ne predstavlja več zgolj kratkotrajnega poletnega neugodja, ampak postaja pomemben javnozdravstveni problem. Na inštitutu opozarjajo, da daljša obdobja visokih temperatur lahko povzročijo resne posledice za zdravje, zlasti ob večdnevnih vročinskih valovih brez nočnega ohlajanja.
“Pričakujemo, da bodo daljša obdobja vročine organizem bistveno bolj obremenila,” opozarjajo na NIJZ.
Največje tveganje za starejše, bolnike in prebivalce mest
Na NIJZ med najbolj ogroženimi skupinami izpostavljajo starejše, otroke, nosečnice ter kronične bolnike, predvsem osebe s srčno-žilnimi in dihalnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, boleznimi ledvic ter duševnimi motnjami.
Dodatno tveganje imajo tudi nepokretni bolniki, ljudje z vročino, drisko ali bruhanjem ter osebe, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na uravnavanje telesne temperature.
Posebej ranljivi so po navedbah NIJZ tudi ljudje z nižjim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci in socialno izolirani posamezniki, saj imajo pogosto slabši dostop do zdravstvenih storitev ali živijo v neprimernih bivalnih razmerah.
Pomembno tveganje predstavljajo tudi podstrešna stanovanja, slabo prezračeni prostori in območja brez klimatskih naprav. Na NIJZ opozarjajo še na dodatno izpostavljenost delavcev na prostem, športnikov, popotnikov in beguncev.
Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (npr. obraz, uhlji, hrbtišča rok).
NIJZ
Urbana območja ostajajo vroča tudi ponoči
Na NIJZ posebej opozarjajo na tako imenovani učinek mestnega toplotnega otoka. Zaradi asfalta, betona in goste pozidave mesta čez dan absorbirajo velike količine toplote, ponoči pa jo počasi oddajajo nazaj v okolje.
To ustvarja izrazito temperaturno razliko med urbanimi in podeželskimi območji.
Kot poudarjajo na NIJZ, urbana območja ponoči pogosto ostajajo pretopla, kar “preprečuje okrevanje človeškega telesa po dnevni izpostavljenosti visoki vročini”. Prav več zaporednih toplih noči predstavlja enega največjih dejavnikov tveganja med vročinskimi valovi.
Med posledicami tudi vročinska kap
Na NIJZ opozarjajo, da lahko dolgotrajna vročina povzroči dehidracijo, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico, kožne izpuščaje in vročinsko kap.
Vročinska kap je najresnejša oblika pregretja telesa in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Na NIJZ svetujejo, da je treba ob znakih pregretja osebo takoj umakniti v senco ali hladen prostor in jo začeti hladiti. Nezavestni osebi ne smemo dajati tekočine.
Obenem opozarjajo, da lahko vročina močno poslabša že obstoječe bolezni, predvsem pri starejših in kroničnih bolnikih.
Omejitev aktivnosti in dovolj tekočine
Med ključnimi ukrepi NIJZ izpostavlja zmanjšanje izpostavljenosti vročini, omejevanje fizične aktivnosti in zadosten vnos tekočine.
Prebivalcem priporočajo, naj se v najbolj vročem delu dneva umaknejo v senco, naravo ali hladnejše prostore. Aktivnosti na prostem naj potekajo predvsem zgodaj zjutraj ali zvečer.
Na NIJZ priporočajo lahke obroke, primerna lahka oblačila ter redno pitje tekočine.
Posebej opozarjajo tudi na nevarnost zaprtih avtomobilov. “Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu,” poudarjajo.
Previdno tudi pri hrani in zdravilih
Na NIJZ opozarjajo še, da se v vročini hrana hitreje pokvari, zato je treba posebno pozornost nameniti varnemu ravnanju z živili.
Prav tako priporočajo pravilno shranjevanje zdravil v skladu z navodili proizvajalca, saj lahko visoke temperature vplivajo na njihovo učinkovitost.
Prebivalcem svetujejo še redno spremljanje vremenskih napovedi in opozoril ter pravočasno prilagajanje aktivnosti razmeram na terenu.
