V Kočevskem Rogu je danes potekala tradicionalna spominska slovesnost ob breznu pod Macesnovo gorico, enem največjih prikritih grobišč povojnih pobojev v Sloveniji. Svete maše in slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je pred začetkom bogoslužja položil venec pri breznu pod Macesnovo gorico.
Poleg predsednika vlade sta bila med udeleženci tudi podpredsednik vlade in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ter minister za pravosodje Mihael Zupančič. Mašo je vodil predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje, v kulturnem programu pa je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič.
Saje: Vsak človek ima pravico do imena in do groba
Osrednje sporočilo letošnje slovesnosti je bilo povezano z vprašanji dostojanstva žrtev, zgodovinskega spomina in sprave. Škof Andrej Saje je v nagovoru poudaril, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina sooča z najtežjimi vprašanji človekovega dostojanstva, resnice in prihodnosti.
Spomnil je, da so bili po koncu druge svetovne vojne na tem območju brez sodnih postopkov usmrčeni številni ljudje, njihovi svojci pa so bili desetletja brez kraja, kjer bi se lahko dostojno poslovili od svojih bližnjih.
“Vsak človek ima pravico do imena in do groba. Kadar narod spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja,” je dejal.
Posebej je pozdravil prizadevanja za urejanje prikritih grobišč in dostojen pokop žrtev ter izpostavil nedavno sprejeti zakon o pokopu in spominu na žrtve prikritih grobišč. Po njegovih besedah gre za pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina.
“Sprave ni brez resnice”
Pomemben del nagovora je škof namenil vprašanju narodne sprave. Opozoril je, da sprava ne more temeljiti na pozabi ali zamolčevanju zgodovine.
“Resnica osvetljuje preteklost, pravičnost vrača dostojanstvo, usmiljenje zdravi rane, mir pa odpira prihodnost,” je poudaril.
Po njegovih besedah prihodnosti ni mogoče graditi brez resnice, hkrati pa sama resnica ne zadostuje, če je ne spremljata usmiljenje in ljubezen. Spravo je označil kot proces očiščenja zgodovinskega spomina, ozdravljanja ran in ponovnega odkrivanja bratstva.
Ob tem je poudaril, da krščansko sporočilo ne temelji na maščevanju, temveč na preseganju delitev in gradnji skupnega prostora za prihodnost.
“Sprava ni zmaga enih nad drugimi. Je zmaga dobrega, ki človeku omogoči, da v drugem ponovno prepozna brata,” je dejal.
Od odprtih grobov do odprtih src
Osrednji simbolični poudarek nagovora je škof Saje strnil v misel, da mora slovenska družba prehoditi pot “od odprtih grobov do odprtih src”.
Ob sklicevanju na preroka Ezekiela je dejal, da Bog odpira grobove, da bi pokojnim vrnil dostojanstvo, živim pa odprl pot do resnice, zaupanja in miru.
Po njegovih besedah desetletja prikrita grobišča niso zgolj vprašanje preteklosti, temveč tudi vprašanje odnosa družbe do zgodovinskega spomina in človekovega dostojanstva.
“Tukaj so bili desetletja skriti grobovi, številne družine pa so nosile bolečino brez javnega priznanja. Toda človek v Božjem spominu nikoli ni pozabljen,” je dejal.
Saje je ob zaključku maše pozval k molitvi za žrtve povojnega nasilja, njihove svojce in za slovenski narod. Prihodnost države je po njegovih besedah mogoče graditi le na temeljih resnice, pravičnosti, usmiljenja in medsebojnega spoštovanja.
Letošnja slovesnost v Kočevskem Rogu je potekala nekaj dni po uveljavitvi novega zakonskega okvira za pokop in spomin na žrtve prikritih grobišč, ki ga je državni zbor sprejel konec maja. Prav vprašanje dostojnega pokopa žrtev in ohranjanja zgodovinskega spomina je bilo eno osrednjih sporočil dogodka pod Macesnovo gorico.
