V Sloveniji že približno 16 mesecev ni bilo mogoče izvajati izrednih nadzorov kakovosti v zdravstvu. Javna agencija Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu jih namerava ponovno začeti izvajati novembra, potem ko je konec septembra začel veljati eden ključnih podzakonskih aktov.
Nova direktorica agencije Klavdija Kobal Straus je za Delo pojasnila, da je bil pravilnik o izvajanju nadzora kakovosti sprejet in je začel veljati 29. septembra. Gre za enega od pogojev, brez katerih agencija nadzorov po zakonu o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu ni mogla opravljati.
“Javna agencija za kakovost v zdravstvu bo izvajanje nadzorov kakovosti predvidoma začela novembra,” je napovedala Klavdija Kobal Straus, ki jo je vlada julija imenovala za petletni mandat.
Agencija je bila ustanovljena marca 2025, v register pa je bila vpisana junija istega leta. Z njeno ustanovitvijo so bile nanjo prenesene pomembne naloge pri spremljanju kakovosti in varnosti zdravstvenih obravnav, vendar nadzorov zaradi manjkajočih podzakonskih predpisov ni mogla izvajati.
Več kot leto dni trajajoča praznina
S spremembo zakonodaje je tako nastala več kot leto dni trajajoča praznina. V tem obdobju agencija ni izvajala niti izrednih nadzorov, ki so namenjeni preverjanju konkretnih primerov, pri katerih obstaja sum na nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri zdravstveni obravnavi.
Izredni nadzor lahko po zakonu uvede agencija sama ali pa ga zahtevajo ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pacient oziroma njegov ožji družinski član, zdravstveni delavec, pristojna zbornica, zastopnik pacientovih pravic ali drug državni organ.
Nadzor lahko zajema delovanje celotnega zdravstvenega zavoda, posameznega oddelka ali obravnavo konkretnega pacienta. Njegov namen je ugotoviti, ali je bila zdravstvena storitev izvedena strokovno, varno in skladno s predpisanimi standardi.
Sprejetih osem podzakonskih aktov
Do konca septembra je bilo na področju zagotavljanja kakovosti v zdravstvu sprejetih osem podzakonskih aktov, še 13 pa jih ostaja v pripravi.
Javna agencija je sicer pristojna tudi za določanje minimalnih standardov kakovosti, vodenje evidenc akreditacij in certifikatov, spremljanje kazalnikov kakovosti ter pripravo nacionalnih poročil. Ena njenih osrednjih nalog je vzpostavitev enotnega sistema za spremljanje varnosti pacientov.
Začetek izvajanja nadzorov novembra bo tako prvi preizkus, ali je novi sistem po dolgotrajnem prehodnem obdobju tudi dejansko pripravljen za delovanje. Do takrat ostaja odprto vprašanje, kako bo agencija obravnavala primere, ki so se nabrali v več kot letu dni brez izrednih nadzorov.
