ZDA in Iran naj bi v soboto v pakistanski prestolnici Islamabad začela pogovore o končanju šest tednov trajajoče vojne, vendar je začetek srečanja že pod vprašajem.
Teheran je namreč tik pred začetkom postavil dodatne pogoje. Med drugim zahteva zaveze glede razmer v Libanonu ter odpravo sankcij, brez česar pogajanja po njihovih besedah ne morejo steči.
Ameriška delegacija, ki jo vodi podpredsednik J. D. Vance, je bila skupaj s posebnim odposlancem Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem na poti v Pakistan, potem ko se je ustavila v Parizu zaradi oskrbe z gorivom. Iranska stran je medtem že prispela v Islamabad, delegacijo pa vodita predsednik parlamenta Mohammad Baqer Qalibaf in zunanji minister Abbas Araqchi.
Teheran zahteva konkretne korake, Washington brez odziva
Qalibaf je sporočil, da so ZDA predhodno pristale na deblokado iranskih sredstev in prekinitev ognja v Libanonu. V izraelskih napadih na položaje Hezbolaha, ki ga podpira Iran, je od marca umrlo skoraj 2000 ljudi.
Pogovori se po njegovih besedah ne bodo začeli, dokler te zaveze ne bodo izpolnjene.
ZDA in Izrael trdita, da kampanja v Libanonu ni del iransko-ameriškega premirja, medtem ko Teheran vztraja, da je.
Iranski državni mediji ob tem poročajo, da je Iran pripravljen na dogovor, če bo Washington ponudil „pristen sporazum“ in priznal njegove pravice.
Bela hiša se na zahteve ni neposredno odzvala. Donald Trump pa je na družbenih omrežjih zapisal, da Iran nima pogajalskih vzvodov.
„Zdi se, da se Iranci ne zavedajo, da nimajo nobenih drugih adutov … Edini razlog, zakaj so danes živi, je pogajanje,“ je zapisal.
Vance je na poti v Pakistan dejal, da pričakuje pozitiven razplet, a opozoril: „Če nas bodo poskušali pretentati, bodo ugotovili, da pogajalska ekipa ni tako dovzetna.“
Obsežne delegacije in izjemni varnostni ukrepi
Iranska delegacija naj bi štela okoli 70 članov, vključno s strokovnjaki za gospodarstvo, varnost in politiko. Ameriška predhodna ekipa naj bi imela okoli 100 članov.
Pakistan je pred pogovori uvedel obsežne varnostne ukrepe. Islamabad je bil praktično zaprt, na ulicah pa so bile nameščene tisoče pripadnikov varnostnih in vojaških enot.
„Uvedli smo večplastno varnost, ki temelji na obveščevalnih podatkih in stalnem nadzoru,“ je povedal namestnik notranjega ministra Talal Chaudhry.
Premirje ne pomeni konca napetosti
Trump je v začetku tedna razglasil dvotedensko premirje, s katerim so se ustavili ameriški in izraelski zračni napadi na Iran.
A to ni odpravilo ključnih napetosti.
Iran še naprej blokira Hormuško ožino, kar povzroča največje motnje v svetovni oskrbi z energijo doslej. Ladje drugih držav so v ožini obstale, medtem ko iranske plujejo neovirano.
Motnje so že prispevale k rasti inflacije in upočasnitvi svetovnega gospodarstva, vpliv pa naj bi trajal še več mesecev, tudi v primeru hitrega dogovora.
Libanon ostaja žarišče spopadov
Vzporedno se nadaljujejo spopadi v Libanonu.
Izraelski napadi so se v petek nadaljevali na jugu države. V enem od napadov na vladno stavbo v Nabatiehu je bilo ubitih 13 pripadnikov libanonskih varnostnih sil.
Hezbolah je odgovoril z raketnimi napadi na sever Izraela.
Le nekaj ur po razglasitvi premirja je Izrael izvedel enega največjih napadov v vojni, v katerem je bilo po navedbah libanonskih oblasti ubitih več kot 350 ljudi.
V torek naj bi se v Washingtonu srečala izraelski veleposlanik Yechiel Leiter in libanonska predstavnica Nada Hamadeh Moawad, vendar si strani nasprotujeta glede vsebine pogovorov. Libanon govori o premirju, Izrael o začetku formalnih mirovnih pogajanj.
Teheran vztraja pri zahtevah, vojna ciljev ni izpolnila
Iran v pogajanjih zahteva tudi odpravo sankcij ter priznanje nadzora nad Hormuško ožino, kjer želi pobirati tranzitne pristojbine.
To bi pomenilo pomemben premik v regionalnem razmerju moči.
Vrhovni voditelj ajatola Mojtaba Hamenei je sporočil, da bo Iran zahteval odškodnino za škodo, nastalo med vojno.
„Zločinskih agresorjev ne bomo pustili nekaznovanih,“ je dejal.
Kljub razglašeni zmagi ZDA vojna ni dosegla vseh ciljev. Iran še vedno razpolaga z raketami in brezpilotnimi letalniki, ki lahko dosežejo sosednje države, ter z več kot 400 kilogrami urana, obogatenega blizu ravni za izdelavo jedrskega orožja.
Politično vodstvo v Teheranu je kljub pritiskom ostalo stabilno, brez vidnih znakov organiziranega notranjega upora.
