DZ je na današnji izredni seji obravnaval predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki bi med drugim določil 17. maj za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, predvideva pa tudi pokop še nepokopanih žrtev vojn in revolucije na ljubljanskih Žalah. Kot poroča STA, so podporo zakonu napovedali koalicijski poslanci, opozicija pa mu nasprotuje.
Predlagane spremembe so pripravili v NSi, SLS, Fokusu, SDS in Demokratih. Sprva je šlo za predlog zakona, ki bi posegal v dva zakona, po opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ pa so ga na odboru za obrambo preoblikovali v novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015.
“Danes govorimo o temeljnem vprašanju naše civilizacije, kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih,” je v razpravi dejala poslanka NSi, SLS in Fokusa Iva Dimic. Dodala je, da “narod, ki mrtvim odreka grob, ime ali spomin, tvega, da bo izgubil del lastnega moralnega temelja”. Po njenih besedah vprašanje pokopa žrtev izvensodnih pobojev ni ideološko vprašanje, ampak vprašanje človeškega dostojanstva in pravne države.
Poslanec Svobode in odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic je poudaril, da si vsaka žrtev zasluži ime, priimek in grob, svojcem pa mora biti omogočeno spoštljivo žalovanje. Ob tem je ocenil, da se zakon sprejema na “hiter in nedomišljen način, ki zgodbe ne bo zaprl in pripeljal do konca”. Zato na vladi predloga ne podpirajo.
V SDS so medtem poudarili, da gre za osnovno civilizacijsko vprašanje. Poslanka Alenka Jeraj je dejala, da je “neizpolnjevanje pravice do groba v 21. stoletju in 81 let po zagrešenem zločinu necivilizacijsko in zavržno dejanje”. Ob tem je izpostavila simbolni pomen ljubljanskih Žal, kjer so pokopani pripadniki različnih narodnosti in vojskujočih strani.
Opozicija zakonu nasprotuje
V Svobodi ocenjujejo, da je zakonski predlog površen in pomanjkljiv. Poslanka Andreja Rajbenšu meni, da bi se s pokopom na Žalah razvrednotila vloga Spominskega parka Teharje kot osrednjega državnega prostora spomina. Po njenem mnenju gre za “zlorabo zgodovine v politične namene”.
Tudi v SD opozarjajo, da zakonodaja že zdaj omogoča evidentiranje grobišč, identifikacijo žrtev in dostojen pokop. Poslanec Damijan Bezjak Zrim je poudaril, da ustvarjanje vtisa, da država doslej ni storila ničesar na tem področju, ni korektno.
V poslanski skupini Resni.ca podpirajo ureditev dostojnega pokopa vseh žrtev, ne glede na politično pripadnost ali okoliščine smrti, ne podpirajo pa uvedbe novega spominskega dneva. Vodja poslancev Katja Kokot je opozorila, da bi to lahko odprlo prostor za nove politične delitve.
Podporo noveli so napovedali tudi Demokrati. Poslanka Barbara Levstik Šega je dejala, da pri zakonu ne gre za vprašanje leve ali desne politike, ampak za “temeljno civilizacijsko vprašanje”. “Vsak človek si zasluži dostojen pokop in grob,” je poudarila.
Proti predlogu so tudi v Levici in Vesni. Poslanka Asta Vrečko je opozorila, da je bilo v preteklih desetletjih več priložnosti za ureditev tega vprašanja, vendar do dogovora ni prišlo. Po njenem mnenju bi morali tematiko prepustiti zgodovini in svojcem žrtev.
