Sejo kolegija predsednika državnega zbora je zaznamoval oster politični spopad glede predlaganih sprememb delovne zakonodaje, s katerimi bi delodajalcem ukinili obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Medtem ko nova koalicija potezo SDS in NSi označuje za napad na sindikate in socialni dialog, predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo sistema, ki po njihovem mnenju ni primeren za sodobno demokracijo.
Kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića je medtem odločil, da bo novela zakona o delovnih razmerjih obravnavana po skrajšanem postopku, kar je dodatno razburilo opozicijske stranke in sindikate.
Predlog sprememb prihaja v času zaostrenih odnosov med vlado in sindikati po referendumski pobudi proti interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, za katero so sindikati zbrali več kot 47.000 podpisov podpore.
Kot poroča RTV Slovenija, je bila razprava na kolegiju izjemno ostra, padale pa so tudi primerjave z madžarskim modelom omejevanja sindikalnega vpliva.
Svoboda in Levica: Gre za maščevanje sindikatom
Namestnica vodje poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je predlog povezala neposredno z referendumskim nasprotovanjem sindikatov interventnemu zakonu.
“Gre torej za potezo iz maščevalnosti in za povračilni ukrep,” je dejala.
Ob tem je opozorila na dogajanje na Madžarskem pod vlado Viktorja Orbana, kjer so po njenih besedah postopoma omejevali moč sindikatov, med drugim tudi z ukinitvijo avtomatskega odtegovanja članarin.
“Sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika,” je opozorila.
Vodja poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec je poudaril, da je slovenski model socialnega dialoga eden ključnih temeljev države po osamosvojitvi.
“Pomembne družbenoekonomske spremembe naj bi se dogajale skozi dogovor med vlado, gospodarstvom in sindikati,” je dejal.
Po njegovih besedah novela obide socialni dialog in javno razpravo, zato je obravnava po skrajšanem postopku neprimerna.
Tudi v SD so opozorili, da posegi v temeljni zakon delovnih razmerij zahtevajo širšo razpravo. Vodja poslanske skupine Meira Hot je ocenila, da predlog slabi organiziranost delavcev in zmanjšuje moč kolektivnega dogovarjanja.
SDS in NSi: Nihče ne prepoveduje sindikatov
V SDS očitke o omejevanju sindikatov zavračajo. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je poudarila, da novela ne posega v pravico do sindikalnega organiziranja.
“Gre za to, da naj članarino plačuje tisti, ki jo želi, tistemu sindikatu, ki jo želi,” je dejala.
Dodala je, da nihče ne preprečuje članstva v sindikatih, plačevanja članarin ali organiziranja stavk.
V NSi pa so izpostavili predvsem vprašanje zasebnosti in anonimnosti članstva v sindikatih. Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je ocenil, da neposredno odvajanje članarin prek delodajalcev pomeni tudi razkritje sindikalne pripadnosti zaposlenih.
“Poleg tega mora biti članstvo v sindikatih anonimno,” je poudaril.
Zavzel se je tudi za ponovno preverjanje reprezentativnosti sindikatov v Sloveniji, kar je sprožilo dodatne odzive sindikalnih organizacij.
Sindikati svarijo pred političnim filtriranjem
Posebej ostro se je odzvala Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Njen predsednik Damjan Volf je opozoril, da v Sloveniji članstvo v sindikatih ni obvezno, odtegovanje članarin prek plač pa predstavlja zgolj tehnično rešitev, ki jo zaposleni dovolijo sami.
“Zato je argument o anonimnosti prazen in zlorabljen,” je dejal.
Še bolj kritičen je bil do ideje o ponovnem preverjanju reprezentativnosti sindikatov.
“Ko nekdo predlaga, da se na novo pregleda, kateri sindikati so reprezentativni, je treba jasno povedati, da to pomeni odpiranje vrat političnemu filtriranju, selekciji in discipliniranju sindikatov,” je opozoril.
Po njegovih besedah gre za poskus preoblikovanja socialnega dialoga v sistem, ki bi bil bolj naklonjen politiki in delodajalcem kot zaposlenim.
“Najprej utišaš sindikate, nato javne medije, nato civilno družbo in na koncu demokracijo,” je dejal Volf.
Na kolegiju predsednika DZ so sicer brez razprave potrdili tudi predlog sklepa o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.
