Prehrana z malo FODMAP lahko ljudem s sindromom razdražljivega črevesa pomaga zmanjšati napihnjenost, bolečine in motnje odvajanja. Če je predolgo stroga ali slabo načrtovana, pa lahko zmanjša raznolikost prehrane, vnos vlaknin in količino snovi, s katerimi se hranijo koristne črevesne bakterije.
FODMAP je skupno ime za več vrst kratkoverižnih ogljikovih hidratov, ki se v tankem črevesu slabše vsrkajo. V debelem črevesu jih bakterije hitro fermentirajo, kar lahko povzroči nastajanje plinov, zaradi njihovega vpliva na količino vode v črevesju pa se lahko pojavijo tudi driska, zaprtje in bolečine.
Med živili z več FODMAP so čebula, česen, nekatere stročnice, pšenica, določeno sadje, nekateri mlečni izdelki ter sladila, kot sta sorbitol in manitol. Vendar vseh teh živil ni treba samodejno izločiti.
Stroga faza ni namenjena vseživljenjski prehrani
Univerza Monash, kjer so razvili prehranski pristop z malo FODMAP, opozarja, da je stroga omejevalna faza predvidena le za približno dva do šest tednov. Nato naj bi sledilo postopno vračanje posameznih skupin živil, da človek ugotovi, katere vrste in količine dejansko sprožijo težave.
Cilj ni trajno izločiti čim več hrane, temveč oblikovati čim bolj raznoliko osebno prehrano z najmanjšim številom potrebnih omejitev.
Dolgotrajno izogibanje številnim živilom lahko zmanjša vnos vlaknin, kalcija in vitaminov skupine B. Nekatera živila z več FODMAP vsebujejo tudi prebiotične vlaknine, ki spodbujajo rast koristnih črevesnih bakterij.
Nova raziskava proučuje dodajanje vlaknin
V reviji European Journal of Nutrition je bila objavljena majhna randomizirana raziskava, v kateri je sodelovalo 26 odraslih s sindromom razdražljivega črevesa. Udeleženci, ki so že sledili prehrani z malo FODMAP, so tri tedne prejemali mešanico fermentabilnih vlaknin ali placebo.
Pri skupini z vlakninami so raziskovalci zaznali spremembe v sestavi črevesne mikrobiote in povečanje nekaterih bakterij. Izboljšala se je tudi tesnoba, povezana s prebavnimi simptomi, niso pa zaznali sprememb v krvnih in fekalnih bioloških kazalnikih.
Rezultati so zanimivi, vendar gre za pilotno raziskavo z zelo malo udeleženci in konkretnim komercialnim pripravkom. Iz nje zato ni mogoče sklepati, da bi enaka mešanica ali vsak vlakninski dodatek koristila vsem ljudem s sindromom razdražljivega črevesa.
Vlaknine je mogoče dobiti tudi iz hrane
Tudi med živili z manj FODMAP je mogoče najti vire vlaknin. Mednje lahko glede na velikost porcije sodijo oves, kvinoja, krompir, korenje, jajčevec, kivi, pomaranče, jagode, semena chia in lanena semena.
Pri občutljivem črevesju je količino vlaknin priporočljivo povečevati postopoma, saj lahko nenaden velik vnos okrepi napihnjenost in bolečine.
Prehrana z malo FODMAP ni dieta za hujšanje in ni primerna za samodiagnosticiranje prebavnih težav. Najvarneje jo je izvajati ob pomoči usposobljenega dietetika, predvsem zato, da omejevalna faza ne postane trajna in po nepotrebnem osiromašena prehrana.
