Skoraj rekordno visoke temperature morja in zraka v aprilu znova krepijo strah pred novim obdobjem ekstremne globalne vročine. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko morebiten močan El Niño v drugi polovici leta dodatno pospešil segrevanje ozračja in sprožil nove vremenske ekstreme po svetu.
Po podatkih evropske službe Copernicus so bile aprila letos temperature morske gladine v zunajpolarnih oceanih druge najvišje v zgodovini meritev za ta mesec. Povprečna temperatura morja je dosegla približno 21 stopinj Celzija, bolj vroč je bil le april 2024, ko je svet že zaznamoval močan pojav El Niño.
Tudi temperature zraka ostajajo izjemno visoke. April 2026 je bil tretji najtoplejši april doslej, povprečna globalna temperatura pa je bila za 1,43 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni. To svet približuje meji 1,5 stopinje Celzija, določeni v Pariškem podnebnem sporazumu.
Oceani ostajajo glavni motor segrevanja planeta
Podnebni strokovnjaki opozarjajo, da so oceani eden najpomembnejših pokazateljev podnebnih sprememb, saj absorbirajo ogromne količine presežne toplote.
Po ocenah Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) so svetovni oceani od sedemdesetih let prejšnjega stoletja absorbirali več kot 90 odstotkov dodatne toplote, ki nastaja zaradi emisij toplogrednih plinov.
Posebej izraziti vročinski valovi so bili aprila zabeleženi v delih tropskega Pacifika, ob zahodni obali ZDA in Mehike. Znanstveniki opozarjajo, da lahko tako segreti oceani okrepijo neurja, porušijo vremenske vzorce ter povzročijo dodatne pritiske na morske ekosisteme.
Samantha Burgess iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) je poudarila, da aprilski podatki kažejo “jasen znak trajnega globalnega segrevanja”. Ob tem je opozorila na razširjene morske vročinske valove, podpovprečno količino arktičnega morskega ledu ter izrazite temperaturne in padavinske razlike po Evropi.
Znanstveniki spremljajo možnost “super El Niña”
Vse več pozornosti je zdaj usmerjene v razvoj morebitnega močnega El Niña, ki bi se lahko okrepil do jeseni.
El Niño je naravni podnebni pojav, povezan z nenavadno toplimi temperaturami površja Tihega oceana. Običajno povzroči rast globalnih temperatur in vpliva na vremenske razmere po vsem svetu – od suš in vročinskih valov do poplav in močnejših neviht.
Napovedi ECMWF kažejo, da bi lahko temperature oceanov v osrednjem delu Tihega oceana do jeseni presegle povprečje za približno tri stopinje Celzija. Če bi se to uresničilo, bi šlo za enega najmočnejših dogodkov El Niño doslej.
Ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) sicer izraza “super El Niño” uradno ne uporablja, raziskovalci pa s tem izrazom običajno označujejo dogodke, pri katerih temperature v Tihem oceanu presežejo povprečje za vsaj dve stopinji Celzija.
Podnebni ekstremi se že stopnjujejo
Podnebni vplivi so bili po svetu vidni že v zadnjih tednih. Hude poplave so prizadele dele Arabskega polotoka, Irana in Afganistana, medtem ko se je suša v južni Afriki še poglobila. V Tihem oceanu so se razvili tudi novi tropski cikloni.
Tudi Evropa je aprila doživela izrazite vremenske kontraste. Jugozahod celine, predvsem Španija, je beležil nadpovprečno visoke temperature in najtoplejši april doslej, medtem ko je bila vzhodna Evropa hladnejša od običajnega povprečja.
Nedavno poročilo Copernicusa je pokazalo, da je bilo lani kar 95 odstotkov Evrope izpostavljenih nadpovprečnim temperaturam, kar po ocenah strokovnjakov dodatno potrjuje pospeševanje podnebne krize na celini.
