Slovenija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost pospešuje energetsko prenovo stavb, za kar je iz evropskega mehanizma NextGenerationEU predvidenih 86,65 milijona evrov. Država želi z naložbami zmanjšati porabo energije in emisije toplogrednih plinov ter posodobiti javne objekte po državi.
Po podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo stavbe v Sloveniji predstavljajo okoli 40 odstotkov porabe vse energije in približno 30 odstotkov emisij ogljikovega dioksida. Kar 70 odstotkov stavb, zgrajenih pred letom 1990, je energetsko manj učinkovitih.
Država si je do leta 2030 zadala cilj, da bo porabo končne energije v stavbah zmanjšala za 20 odstotkov, emisije toplogrednih plinov pa za najmanj 70 odstotkov glede na leto 2005.
Prepoved novih kotlov na kurilno olje in premog
Pomemben del reforme predstavlja omejevanje uporabe fosilnih goriv pri novih stavbah. Državni zbor je leta 2021 sprejel zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, s katerim je Slovenija prepovedala načrtovanje in vgradnjo kotlov na kurilno olje, mazut in premog v novih objektih.
Določbe veljajo od začetka leta 2023, ukrep pa je Slovenija vključila tudi v tretji zahtevek za evropska sredstva, ki ga je Evropska komisija v celoti izplačala oktobra 2024.
Kot poudarjajo na ministrstvu, je cilj ukrepov “spodbuditi temeljito prenovo stavb s poudarkom na nacionalnem stavbnem fondu”, pri čemer želijo doseči najmanj 30-odstotno zmanjšanje porabe energije glede na izhodiščno stanje.
Zaključenih 30 projektov prenove tehničnih sistemov
V okviru naložbe je bilo doslej zaključenih vseh 30 projektov nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov, med drugim prezračevalnih sistemov v osnovnih šolah, vrtcih in drugih javnih objektih.
Skupna površina prenovljenih objektov znaša približno 55.000 kvadratnih metrov, kar po navedbah ministrstva presega prvotni cilj za okoli 17.000 kvadratnih metrov.
Med objekti, kjer so izvedli prenove, so Osnovna šola Vodmat v Ljubljani, Gimnazija Šiška, Srednja elektro-računalniška šola v Mariboru, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah ter številni vrtci in podružnične šole po Sloveniji.
Ob tem poteka še 24 projektov energetske in trajnostne prenove stavb velikega upravnega in družbenega pomena. Pet projektov je že v celoti zaključenih, med njimi prenova Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani ter energetska sanacija Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Preostali projekti morajo biti zaključeni do konca junija 2026, cilj pa je energetsko prenoviti približno 80.000 kvadratnih metrov površin.
