Pes se preteguje, obrača in zavzame polovico postelje, lastnik pa je prepričan, da zaradi njega slabše spi. Nova raziskava kaže nekoliko drugačno sliko. Spanje s psom večini spremljanih ljudi ni merljivo skrajšalo ali poslabšalo spanca, nočno premikanje pa je pogosteje najprej začel človek.
Raziskovalci z Univerze v Torontu in Univerze Toronto Mississauga so štiri tedne spremljali 25 ljudi in njihovih 38 psov. Ljudje so na zapestju nosili merilnike aktivnosti, psi pa so imeli podobne naprave nameščene na ovratnicah.
Udeleženci so izpolnjevali tudi vprašalnike o kakovosti svojega spanja. Raziskava je bila objavljena v odprtodostopni znanstveni reviji PLOS One.
Ljudje in psi se ponoči premikajo usklajeno
Merilniki so pokazali, da je bila nočna dejavnost ljudi in njihovih psov pogosto tesno povezana. Ko se je premaknil eden, mu je kmalu sledil drugi. Takšno medsebojno vplivanje so raziskovalci zaznali pri 61 odstotkih spremljanih parov človek–pes.
Toda zaporedje premikov je nekoliko zamajalo predstavo, da je nemiren pes praviloma tisti, ki ponoči prebuja lastnika. V 45 odstotkih primerov povezanega nočnega gibanja se je najprej premaknil človek, nato pes. Pes se je premaknil prvi, človek pa mu je sledil, v približno 18 odstotkih primerov.
Rezultati tako kažejo, da motenje deluje v obe smeri, vendar so bili v tej skupini ljudje pogosteje pobudniki nočnega premikanja kot njihovi psi.
“Naše ugotovitve kažejo, da je nočna dejavnost ljudi in psov tesno povezana ter da lahko obstaja razlika med objektivnimi in subjektivnimi meritvami spanja,” so zapisali avtorji raziskave.
Občutek slabega spanja se ni vedno ujemal z meritvami
Nekateri sodelujoči so poročali, da jih pes med spanjem moti. Merilniki aktivnosti pa niso pokazali, da bi spanje s psom bistveno vplivalo na skupno trajanje ali izmerjeno kakovost njihovega spanca.
“Rekla bi, da moj pes moti moje spanje. Toda zelo zanimivo je izvedeti, da morda v resnici ni tako,” je ob predstavitvi raziskave dejala soavtorica Lavania Nagendran.
Razlika se je pojavila pri ljudeh, ki so spali z več psi. Ti so v vprašalnikih ocenili, da spijo slabše kot lastniki enega psa, čeprav objektivne meritve niso pokazale enako izrazitega poslabšanja.
Ob psu se je 72 odstotkov sodelujočih počutilo varneje. Raziskovalci menijo, da je občutek varnosti lahko eden od razlogov, zaradi katerih ljudje kljub občasnim nočnim premikom radi spijo v bližini svojih živali.
Majhna raziskava ne velja za vse lastnike
Avtorji opozarjajo, da je bila skupina sodelujočih majhna in da raziskava ni vključevala primerjalne skupine ljudi brez psov. Prav tako v njej ni bilo dovolj različnih pasem in starostnih skupin, da bi lahko rezultate posplošili na vse pse in njihove lastnike.
Uporabljeni merilniki so beležili gibanje, niso pa tako natančni kot polisomnografija, s katero v laboratoriju spremljajo možgansko dejavnost in posamezne faze spanja.
Raziskava zato ne dokazuje, da pes nikoli ne more poslabšati lastnikovega spanca. Kaže pa, da je nočni odnos med človekom in psom bolj vzajemen, kot se zdi: medtem ko lastniki za prebujanje pogosto krivijo psa, lahko prav oni prvi zmotijo njegov spanec.
