Krompir lahko ob pravilnem shranjevanju ostane čvrst in uporaben več tednov, v primernih razmerah pa tudi več mesecev. Najpomembneje je, da ga zaščitimo pred svetlobo, toploto in vlago. Plastična oziroma nepredušno zaprta vrečka zato ni dobra izbira.
Krompir je eno najbolj vsestranskih živil, vendar lahko začne v neprimernem okolju hitro kaliti, zeleneti ali se mehčati. Če želimo podaljšati njegovo obstojnost, ga shranimo v hladnem, temnem, suhem in zračnem prostoru.
Primerna je shramba, hladna klet ali temnejša kuhinjska omarica, ki ni ob pečici, radiatorju ali drugem viru toplote. Za shranjevanje uporabimo papirnato vrečko, zabojček, košaro ali vrečo iz naravnih vlaken. Pomembno je, da lahko zrak okoli gomoljev nemoteno kroži.
Pred shranjevanjem ga ne perite
Krompirja pred shranjevanjem ne peremo. Voda in vlaga, ki ostaneta na površini, lahko pospešita razvoj plesni in gnitje. Zemljo po potrebi previdno odstranimo s suho krtačo, gomolje pa operemo šele tik pred pripravo.
Zalogo je dobro občasno pregledati. Mehak, poškodovan ali gnijoč krompir odstranimo, saj lahko kvarjenje hitro prizadene tudi druge gomolje. En sam razmočen ali plesniv krompir lahko uniči večji del zaloge.
Krompir je priporočljivo hraniti ločeno od čebule. Čeprav ju zaradi podobnih zahtev pogosto postavimo na isto mesto, lahko skupno shranjevanje pospeši njuno propadanje.
Lahko krompir hranimo v hladilniku?
Dolgo je veljalo priporočilo, da surovega krompirja ne shranjujemo v hladilniku. Pri nizkih temperaturah naj bi se namreč povečala količina sladkorjev, ki lahko pri cvrtju ali pečenju sodelujejo pri nastanku akrilamida.
Britanska agencija za varnost hrane FSA je po pregledu novejših ugotovitev svoje priporočilo spremenila. Navaja, da domače shranjevanje krompirja v hladilniku ne poveča bistveno njegovega potenciala za nastanek akrilamida v primerjavi s shranjevanjem v hladnem in temnem prostoru. Krompir lahko zato hranimo tudi v hladilniku, zlasti če tako preprečimo zavržke. Še vedno pa mora biti zaščiten pred vlago in svetlobo.
Pri pečenju ali cvrtju krompirja ga ni priporočljivo zapeči do temno rjave barve. Zlato rumena barva praviloma pomeni manj akrilamida kot močno zapečena površina.
Kdaj krompir ni več primeren za uživanje?
Manjši kalčki še ne pomenijo nujno, da moramo krompir zavreči. Če je gomolj še vedno čvrst, kalčke in njihovo neposredno okolico temeljito odstranimo.
Več previdnosti je potrebne pri zelenih delih. Ti lahko vsebujejo več glikoalkaloidov, naravnih snovi, ki lahko v večjih količinah povzročijo bolečine v trebuhu, bruhanje ali drisko. Majhno zeleno površino lahko izdatno odrežemo, krompir z obsežnimi zelenimi deli pa je bolje zavreči.
Ne uporabljamo krompirja, ki je izrazito mehak, naguban, plesniv, razmočen, pušča tekočino ali ima neprijeten vonj. Pri takšnih znakih odstranjevanje poškodovanega dela ni dovolj.
Najboljša zaščita zaloge je torej preprosta: tema, hlad, suho okolje in dovolj zraka. Tako bo krompir ostal čvrst občutno dlje, hkrati pa bomo zavrgli manj hrane.
