Rumenenje nadzemnega dela je le prvi znak. Pred izkopom preverimo tudi kožico in velikost gomoljev, še posebej če bo krompir namenjen zimskemu shranjevanju.
Mladi krompir lahko pobiramo že med cvetenjem, glavni pridelek pa na gredi pustimo dlje. Avgusta se pri številnih sortah začne naravno sušiti cima, gomolji pa pod zemljo oblikujejo trdnejšo kožico.
1. Cima rumeni in polega. Ko večina stebel in listov porumeni ter se začne sušiti, rastlina končuje rast. Posamezen rumen list še ni razlog za izkop celotne vrste.
2. Kožica se ne odlušči pod prstom. Ob robu grede izkopljemo en gomolj in ga nežno podrgnemo s palcem. Če se tanka kožica hitro odlušči, krompir še ni povsem primeren za daljše shranjevanje. Čvrsta kožica pomeni, da je dozorel.
3. Gomolji so dosegli primerno velikost. Izkopljemo eno poskusno rastlino. Če je večina gomoljev značilne velikosti za sorto, lahko načrtujemo pobiranje. Pričakovana velikost se med zgodnjimi in poznimi sortami močno razlikuje.
Za skladiščni krompir je priporočljivo počakati, da večina cime odmre. T
Če je cima zdrava, jo lahko po naravnem rumenenju odstranimo in z izkopom počakamo še približno teden ali dva. V tem času se kožica dodatno utrdi. Obolelo cimo odstranimo z grede in je ne dodajamo na običajen kompost.
Krompir izkopavamo v suhem vremenu z vilami, ki jih zapičimo nekoliko stran od rastline. Gomolje takoj umaknemo s sonca, saj lahko pozelenijo. Poškodovane, prerezane ali obtolčene gomolje porabimo prve.
Krompirja, namenjenega shranjevanju, ne peremo. Nekaj dni oziroma do dva tedna ga sušimo v temnem, zračnem prostoru, nato pa odstranimo suho zemljo. Shranimo ga v hladnem in popolnoma temnem prostoru. Svetloba povzroča zelenenje, toplota pa prezgodnje kaljenje.
