Negotovost glede ameriške carinske politike je v ponedeljek močno vplivala na razpoloženje vlagateljev v Aziji. Terminske pogodbe na Wall Streetu so se znižale, dolar pa je oslabel, saj je zmeda okoli novih tarif znova spodbudila trgovanje po načelu “prodaj Ameriko”. Trge v tem tednu dodatno obremenjuje pričakovanje poslovnih rezultatov Nvidie, ki veljajo za pomemben preizkus zaupanja v sektor umetne inteligence.
Premiki so bili opazni tudi na valutnih trgih. Ameriška valuta je proti japonskemu jenu oslabela za 0,6 odstotka na 154,06, evro pa se je okrepil na 1,1826 dolarja. Dolar je izgubil tudi proti švicarskemu franku, medtem ko se je prodajni val razširil na kriptovalute, kjer je bitcoin zdrsnil za 4,6 odstotka na 64.478 dolarja.
Negotovost se je hitro prelila tudi na delniške trge. Terminske pogodbe na ameriške borzne indekse so se pred odprtjem trgov znižale, pri čemer je Nasdaq izgubil 0,9 odstotka, S&P 500 pa 0,7 odstotka. Vlagatelji so previdni tudi zaradi prihajajoče objave rezultatov Nvidie, ki predstavlja skoraj 8 odstotkov indeksa S&P 500 in velja za ključen barometer razpoloženja v sektorju umetne inteligence.
V Aziji so bile reakcije mešane. Širši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske je pridobil 0,8 odstotka. Južna Koreja in Tajvan sta se povzpela za 1,2 odstotka in dosegla nove najvišje ravni, medtem ko so se terminske pogodbe na Nikkei, kljub zaprtju japonskega trga zaradi praznika, znižale za približno 1,0 odstotek.
Trgovinska politika ZDA kot sprožilec
V ozadju dogajanja ostaja nejasna ameriška carinska politika. Po razveljavitvi izrednih tarif je ameriški predsednik napovedal novo splošno uvozno dajatev v višini 10 odstotkov, nato pa jo zvišal na 15 odstotkov. Podrobnosti o časovnici, izjemah in dejanskem obsegu ukrepov niso znane.
Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost ustvarja okolje, v katerem trgi težko ocenjujejo tveganja. Pojavlja se bojazen, da bi se ZDA znašle v ciklu napovedovanja, spreminjanja in razveljavljanja tarif, kar zmanjšuje zaupanje vlagateljev in povečuje nihajnost.
Po poročanju Reutersa bi lahko razveljavitev tarif pomenila tudi izpad približno 170 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, kar bi ameriški fiskalni primanjkljaj povečalo na okoli 6,6 odstotka bruto domačega proizvoda.
Na blagovnih trgih se je zlato okrepilo za 1,0 odstotka na 5.156 dolarjev za unčo, srebro pa je po skoraj 8-odstotni rasti ob koncu prejšnjega tedna dodalo še 3,2 odstotka in doseglo 87,25 dolarja za unčo.
Cene nafte so se znižale. Nafta brent je padla za 1,1 odstotka na 70,94 dolarja za sod, ameriška lahka nafta pa za 1,2 odstotka na 65,71 dolarja. Trgi spremljajo napovedana pogajanja med Združenimi državami in Iranom v Ženevi, pri čemer v ozadju ostaja tveganje vojaškega zaostrovanja, če dogovor ne bi bil dosežen.
