Podatek VO₂ max na pametni uri ni namenjen le tekačem in kolesarjem. Kaže, kako učinkovito telo med telesnim naporom sprejema in uporablja kisik, nova raziskava pa izboljšanje te sposobnosti povezuje z manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni in prezgodnjo smrt.
VO₂ max oziroma največja poraba kisika je eno najpogosteje uporabljenih meril kardiorespiratorne pripravljenosti. Pove, koliko kisika lahko telo med intenzivno dejavnostjo sprejme, prenese po krvi in uporabi v mišicah.
Višja vrednost praviloma pomeni, da srce, pljuča, krvni obtok in mišice med naporom sodelujejo učinkoviteje. Nanjo vplivajo starost, spol, dednost, zdravstveno stanje in telesna dejavnost, zato rezultatov različnih ljudi ni smiselno neposredno primerjati.
Pomembneje je spremljati, ali se lastna pripravljenost skozi čas izboljšuje ali slabša.
Že manjša sprememba je lahko pomembna
V raziskavi, o kateri poroča portal Health, je sodelovalo 11.530 ljudi, starih od 40 do 73 let. Raziskovalci so spremljali spremembe njihove kardiorespiratorne pripravljenosti ter pojav srčno-žilnih bolezni in smrti med obdobjem spremljanja.
Ljudje, pri katerih se je ocenjena vrednost VO₂ max izboljšala, so imeli manjše tveganje za bolezni srca in ožilja ter prezgodnjo smrt. Nasprotno je bilo poslabšanje kardiorespiratorne pripravljenosti povezano s približno 33 odstotkov večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Ker je bila raziskava opazovalna, ne more dokazati, da je prav sprememba VO₂ max neposredno povzročila razliko v tveganju. Ljudje z boljšo telesno pripravljenostjo imajo lahko tudi drugačne prehranske navade, telesno težo, zdravstveno stanje in življenjski slog.
Kako VO₂ max izmeri pametna ura?
Najzanesljivejša meritev se opravi v laboratoriju med stopnjevanim telesnim naporom, pri katerem človek nosi masko za merjenje vdihanega in izdihanega zraka.
Pametne ure tega ne merijo neposredno. Vrednost ocenijo na podlagi srčnega utripa, hitrosti gibanja, starosti, telesnih podatkov in drugih informacij. Rezultat zato ni enako natančen kot laboratorijski test, lahko pa pokaže približen trend.
Na oceno vplivajo tudi položaj ure, kakovost meritve srčnega utripa, zdravila, temperatura in vrsta vadbe. Posamezna nenavadna vrednost zato ni nujno razlog za skrb.
Izboljšati ga je mogoče tudi brez teka
VO₂ max lahko postopoma izboljšujejo hitra hoja, hoja v klanec, kolesarjenje, plavanje in druge dejavnosti, pri katerih se pospešita srčni utrip in dihanje. Koristni so tudi krajši hitrejši odseki, vključeni v običajno zmerno vadbo.
Za večino odraslih je primerno izhodišče najmanj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden, skupaj z vajami za moč vsaj dvakrat tedensko. Začetniki naj obremenitev povečujejo postopoma.
Bistvo ni lovljenje čim višje številke na uri. Pomembnejše je, da lahko človek čez čas hodi hitreje, lažje premaguje stopnice in se po naporu hitreje umiri. Prav takšno postopno izboljševanje telesne pripravljenosti je lahko pomembno za dolgoročno zdravje srca.
