Brezkofeinska kava morda ne zagotovi enake budnosti kot običajna, vendar bi lahko imela druge učinke na možgane. Udeleženci manjše raziskave, ki so tri tedne pili brezkofeinsko kavo, so izboljšali rezultate pri dveh preizkusih spomina. Raziskovalci kljub temu opozarjajo, da izsledki še ne dokazujejo, da je izboljšanje povzročila prav kava.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Communications, je bila namenjena predvsem proučevanju povezave med uživanjem kave, črevesnim mikrobiomom in delovanjem organizma. Rezultati nakazujejo, da učinki priljubljenega napitka niso povezani samo s kofeinom.
“Kava je veliko več kot le kofein,” je ugotovitve povzel nevrobiolog John Cryan z irske univerze University College Cork, ki raziskuje komunikacijo med črevesjem, mikroorganizmi in možgani.
Dva tedna brez kave
V raziskavo so vključili 62 zdravih odraslih, starih od 30 do 50 let. Polovica jih kave ni redno pila, drugo polovico pa so sestavljali ljudje, ki so običajno zaužili od tri do pet skodelic na dan.
Enaintrideset rednih pivcev kave je moralo najprej za dva tedna popolnoma opustiti kavo in druge pomembnejše vire kofeina. Nato so jih naključno razdelili v dve skupini. Petnajst udeležencev je tri tedne pilo brezkofeinsko, šestnajst pa kofeinsko instant kavo. Vsak dan so zaužili po štiri pripravljene napitke, pri čemer niso vedeli, kateri različici pripadajo.
Raziskovalci so spremljali njihovo počutje, telesno dejavnost, spanje, kognitivne sposobnosti in sestavo črevesnega mikrobioma.
Izboljšanje samo pri brezkofeinski skupini
Največje presenečenje so prinesli preizkusi spomina. Udeleženci, ki so pili brezkofeinsko kavo, so po treh tednih dosegli boljše rezultate pri nalogah, pri katerih so si morali zapomniti besede in njihove položaje.
Pri skupini, ki je pila kavo s kofeinom, primerljivega statistično značilnega izboljšanja spomina niso zaznali.
Avtorji zato domnevajo, da bi lahko določeno vlogo imele druge sestavine kave. Med njimi so polifenoli, rastlinske spojine, ki jih presnavljajo tudi mikroorganizmi v črevesju.
Po ponovni uvedbi kave so se pri obeh skupinah razmeroma hitro spremenili mikrobiom in nekateri presnovni kazalniki. To se je zgodilo ne glede na prisotnost kofeina, kar podpira možnost, da imajo biološke učinke tudi druge sestavine napitka.
Kofein je vplival predvsem na pozornost
Rezultati ne pomenijo, da običajna kava ni imela učinkov. Skupina, ki je pila kofeinsko kavo, je izboljšala pozornost in budnost, kar je skladno z že znanimi učinki kofeina.
Pri teh udeležencih so raziskovalci zaznali tudi zmanjšanje tesnobe in psihološke stiske. V obeh skupinah pa so po ponovni uvedbi kave zabeležili nižje ravni zaznanega stresa, depresivnega razpoloženja in impulzivnosti.
Raziskovalci poudarjajo, da bi lahko k rezultatom brezkofeinske skupine prispevale tudi druge spremembe. Ti udeleženci so denimo poročali o boljši kakovosti spanja in več telesne dejavnosti, kar lahko prav tako vpliva na spomin.
Raziskava še ni priporočilo za štiri skodelice
Izsledke je treba razlagati previdno. V sklepnem delu poskusa je sodelovalo samo 31 ljudi, posamezni skupini pa sta bili zelo majhni. Raziskava je vključevala zdrave odrasle omejene starostne skupine, uporabljena pa je bila izključno instant kava.
Pri enem od preizkusov prav tako ni mogoče povsem izključiti učinka vaje, saj so udeleženci podobno nalogo opravljali večkrat. Poleg tega so bile spremembe spomina le eden od sekundarnih predmetov raziskave.
Študija zato ne dokazuje, da brezkofeinska kava preprečuje upad spomina, niti ni priporočilo za pitje štirih skodelic na dan. Kaže pa, da bi lahko kava na telo in možgane vplivala tudi prek sestavin, ki niso kofein. Za potrditev povezave bodo potrebne večje in dolgotrajnejše raziskave.
