Krči, slabost in nenadna potreba po odvajanju med tekom niso nujno posledica pokvarjene hrane ali slabe telesne pripravljenosti. Pri dolgotrajni in zelo intenzivni vadbi se spremeni pretok krvi, prebavila pa ob vsakem koraku pretresajo ponavljajoči se udarci.
Prebavne težave so med vzdržljivostnimi športniki tako pogoste, da se je zanje uveljavil izraz “tekaška driska”. Profesor anatomije Adam Taylor je za The Conversation pojasnil, da lahko naporna telesna dejavnost povzroči tudi bolečine v trebuhu, zgago, slabost, bruhanje in v redkejših primerih krvavitve iz prebavil.
Težave se ne pojavljajo le pri maratoncih. Sprožijo jih lahko tudi zelo intenzivni krožni treningi in tekmovanja, ki združujejo tek, počepe, izpadne korake, potiskanje bremen in druge zahtevne vaje.
Med naporom dobi prebava manj krvi
Telo ima omejeno količino krvi. Ko začnemo intenzivno vaditi, se žile v delujočih mišicah razširijo, da jim lahko dovajajo več kisika in hranil. Hkrati se zmanjša pretok krvi skozi prebavila.
Pri običajni rekreativni vadbi to večinoma ne povzroča težav. Med dolgim ali zelo intenzivnim naporom pa lahko slabša prekrvitev črevesja vpliva na njegovo sposobnost vsrkavanja vode in hranil. Posledice so lahko krči, driska, slabša zmogljivost in hitrejša dehidracija.
V skrajnih primerih lahko pride do črevesne ishemije, pri kateri tkivo zaradi izrazito zmanjšanega pretoka krvi ne dobi dovolj kisika. Takšen zaplet je redek, vendar zahteva zdravniško obravnavo.
Tek prebavila tudi mehansko pretresa
Pri vsakem koraku, poskoku ali izpadnem koraku se vsebina prebavil premika. Ponavljajoči se udarci lahko dražijo črevesno steno, povečan pritisk v trebušni votlini pa okrepi potrebo po odvajanju.
Težavo lahko poslabšajo veliki obroki tik pred vadbo, zelo mastna hrana, nenadoma povečana količina vlaknin, energijski geli, kofein in nekatera sladila. Tudi pijača ali prigrizek, ki ga človek dobro prenaša v mirovanju, lahko med močnim naporom povzroči težave.
Prehrano je treba preizkusiti pred tekmovanjem
Pred daljšim tekom je smiselno izbrati manjši, dobro poznan obrok in pustiti dovolj časa za prebavo. Novi geli, napitki ali prehranska dopolnila ne sodijo prvič na jedilnik prav na dan tekmovanja.
Pomaga lahko tudi vodenje kratkega dnevnika hrane in težav, saj se sprožilci med ljudmi zelo razlikujejo. Pomembni so še postopno povečevanje intenzivnosti, primerna hidracija in načrtovanje poti, zlasti pri daljših treningih.
Občasna nujna potreba po odvajanju med zelo zahtevnim tekom ni redkost. Ponavljajoča se driska, kri v blatu, črno blato, omedlevica ali močna in vztrajna bolečina pa niso normalen del treninga in zahtevajo zdravniško oceno.
